1. Od jasnih besed do boljšega zdravja: analiza pojasnilne dolžnosti zdravnika in informirane privolitve pacienta v slovenskem zdravstvu : magistrsko deloJanja Ramšak, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava tematiko zdravnikove pojasnilne dolžnosti in pacientove informirane privolitve v slovenskem zdravstvu ter izbranih pravnih redih. Predmet obravnave je odnos med zdravnikom in pacientom, v katerem ključno vlogo predstavljata komunikacija med udeleženima subjektoma ter soglasje pacienta v samem procesu zdravljenja.
Zdravnikova pojasnilna dolžnost je tista, ki pacientu predstavlja ključ do razumevanja njegovega zdravstvenega stanja, medicinskih postopkov in tveganj, ki jih le-ti s seboj prinašajo. Temelj za pacientovo informirano privolitev pa sestoji iz jasne, razumljive in pacientu prilagojene komunikacije. Pojasnilna dolžnost in informirana privolitev sta urejeni v Zakonu o pacientovih pravicah. Pojasnilna dolžnost predstavlja izziv za marsikaterega zdravnika, predvsem zaradi pomanjkljivega razumevanja pacientov, pravne negotovosti, velikokrat pa se znajdejo tudi v časovni stiski in z omejenimi viri zdravstvenega sistema. Zato na tem področju vidim še veliko prostora za izboljšave v smislu dodatnega izobraževanja zdravnikov na področju komunikacije, z namenom izboljšanja in podajanja informacij, ki so pacientu razumljive. Prav tako pa je potrebno okrepiti zavedanje pacientov, da mora njihov odnos z zdravnikom temeljiti na sodelovanju in da so tudi oni tisti, ki igrajo pomembno vlogo v procesu zdravljenja. Informirana privolitev je namreč ključna za zagotavljanje pacientove avtonomije in spoštovanje njihovih osebnih stališč ter odločitev. Pravilna komunikacija in spoštovanje pacientove informirane privolitve sta dejavnika, ki lahko pozitivno vplivata na rezultat zdravljenja, prav tako pa bi njuna krepitev bistveno prispevala k izboljšanju zdravstvene oskrbe ter zadovoljstva pacientov.
V zadnjem času smo priča velikim prebojem na področju informacijske tehnologije in digitalizacije. Pospešen razvoj lahko nedvomno pripišemo nedavnemu obdobju pandemije Koronavirusa, zaradi katerega smo bili postavljeni pred številne izzive. Še posebej na področju zdravstva, kjer je bilo potrebno zagotoviti nemoteno izvajanje storitev, kolikor je bilo to le mogoče. Okoliščine takratnega časa pa so med drugim sprožile tudi velike premike na področju umetne inteligence. Slednja bi lahko začrtala povsem nove smernice in pristope v izvajanju pojasnilne dolžnosti zdravnikov ter sprejemanju informirane privolitve pacientov.
Keywords: varstvo pacientovih pravic, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, pacientova avtonomija, pacientova pravica do obveščenosti, odnos med zdravnikom in pacientom.
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 377; Downloads: 66
 Full text (950,11 KB) |
2. Kazenskopravni vidik pacientove privolitve v medicinskih posegihJana Najdenov, 2018, undergraduate thesis Abstract: Pacientova privolitev je v današnjih časih pogoj za skladnost medicinskega posega z zakonom. Zdravniški poseg brez veljavne privolitve pomeni izvršitev kaznivega dejanja telesne poškodbe, za katero bo zdravnik kaznenskopravno odgovarjal. Pacientova pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo je ena izmed treh pravic, ki sestavljajo pacientovo avtonomijo oz. pacientovo pravico do samoodločbe, s katero se pacientu omogoča aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja. V zgodovini je bil pacient zgolj objekt, primoran upoštevati zdravnikova navodila, danes pa odnos med zdravnikom in pacientom temelji na partnerstvu. Zdravnik je zavezan spoštovati odločitve in voljo pacienta. V okviru pojasnilne dolžnosti ga mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejstvi, da je pacient sposoben oblikovanja razumne odločitve glede zdravljenja. V primeru pacientove nezmožnosti podati veljavno privolitev, protipravnost medicinskega posega izključi nadomestna privolitev, dana s strani tretjih oseb, ki jih zakon zato predvideva. Zdravnik je vedno zavezan ravnati v dobrobit pacienta. Medicinski poseg je dolžan izvesti tudi kadar se zaveda, da je veljavno pacientovo ali nadomestno privolitev nemogoče pridobiti, vendar utemeljeno domneva, da bi se pacient s posegom strinjal. V drugih državah poznajo inkriminacijo samovoljnega zdravljenja, ki jo del sodobne teorije medicinskega kazenskega prava hvali kot najprimernejšo. Na prvi pogled se res zdi primerno sredstvo za varovanje pacientove avtonomije, vendar je treba poudariti, da ne more nadomestiti trenutno sprejetega koncepta varovanja samoodločbe, lahko ga le dopolni.
Keywords: Pacient, pacientova privolitev, pacientova pravica do privolitve, pacientova avtonomija, zdravniški poseg, pojasnilna dolžnost, nadomestna privolitev, samovoljno zdravljenje.
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1579; Downloads: 138
Full text (540,89 KB) |
3. POLST - ZDRAVNIŠKA NAVODILA ZA OŽIVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ŽIVLJENJARok Pirc, 2016, master's thesis Abstract: Physician Orders for Life-Sustaining Treatment (POLST) je institut ameriškega prava, katerega glavni namen je izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe bolnikov, ki se bližajo koncu svojega življenja. Spodbuja aktivno sodelovanje med pacientom in zdravnikom in omogoča oblikovanje pravno zavezujočih zdravniških navodil, ki naj bodo spoštovana v najbolj kritičnih trenutkih zdravljenja.
POLST kot koncept vključuje program uporabe in poseben obrazec. Prvotno se je pojavil v ameriški zvezni državi Oregon leta 1991. Danes je vzpostavljen in z manjšimi variacijami deluje vsaj v šestnajstih zveznih državah. Kot institut s krajšo pravno tradicijo je s strani ameriške javnosti deležen številnih kritik, tako pozitivnih kot negativnih.
POLST je nastal kot odgovor na aktualna vprašanja medicinskega prava. Gre za vprašanja, ki si jih postavljamo tudi pri nas. Kljub velikim razlikam med kontinentalnimi in anglo-ameriškimi pravnimi redi lahko med slovensko in ameriško pravno ureditvijo potegnemo številne vzporednice. Z Zakonom o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet 26. 2. 2008, je Slovenija naredila velik preskok v procesu razvoja pravic pacientov. Pridružila se je izbranemu krogu držav, ki so se odločile temeljne pravice pacientov konkretizirati s posebnim zakonom. Zakon temelji na pacientovi svobodi odločanja o sebi, kar predstavlja tudi vrhovni postulat sodobnega medicinskega prava.
Keywords: POLST, ameriško pravo, medicinsko pravo, Zakon o pacientovih pravicah, pacientova avtonomija, vnaprej izražena volja.
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 1198; Downloads: 151
Full text (962,40 KB) |
4. DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVUJana Balažič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Keywords: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1804; Downloads: 179
Full text (585,64 KB) |
