Search the digital library catalog

Abstract: Teoretična izhodišča: Religija je organiziran sistem čaščenja, ima temeljna načela, obrede in običaje, ki so povezani z rojstvom, smrtjo, poroko, zdravljenjem, ima pa tudi pravila za vedenje v vsakdanjem življenju. Religijo lahko razumemo kot skupino in sistem prepričanj, ki vključujejo nadnaravno, sveto ali božansko, moralne kodekse, prakse, vrednote, rituale, institucije, ki so povezani z temi prepričanji. Medicinska sestra je oseba, ki nudi pomoč bolnemu ali zdravem posamezniku, skupini ali lokalni skupnosti pri tistih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu zdravju ali mirni smrti. Duhovna oskrba pacientov pomeni priznavanje duhovnih potreb, ki jih pacienti doživljajo, in zagotavljanje ugodnega okolja za izpolnjevanje teh potreb. Elementi duhovne oskrbe so: ohranjevanje dostojanstva in zasebnosti, pozorno poslušanje pacienta, omogočanje izvajanja verskih obredov v bolnišnicah ter pomoč posamezniku, da najde pomen in smisel svojega življenja v času bolezni. Raziskovalne metode: v teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave smo vključili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil zastavljen od 15 vprašanj (13 odprtega in 2 zaprtega tipa). Pridobljene podatke smo obdelali, jih grafično prestavili in opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje delno poznajo pravila in načela religij (50 %), (45 %) študentov, pa dobro pozna pravila in načela religij. Prav tako se je pokazalo, da študentje menijo, da religija ne vpliva na paciente v kliničnem okolju (38 %). S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je pri nekaterih ljudeh religija zelo pomembna v življenju. Prav tako smo ugotovili, da lahko medicinska sestra pomaga vsem pacientom pri izražanju verski čustev ali pa mu pomaga najti ustrezno osebo. Prav tako smo ugotovili, da je izpovedovanje vere in veroizpovedi dovoljeno v javnem in zasebnem življenju, posamezno ali skupaj z drugimi. Sklep: Ugotovili smo, da študentje na eni izmed fakultet za zdravstvene vede na severovzhodnem delu Republike Slovenije ne poznajo ali delno poznajo pravila in načela religij ter menijo, da religija ni pomembna pri obravnavi pacientov. Zato bi bilo smiselno, da se študentje naučijo obravnavati pacienta celostno in ne samo fizično, saj je zelo pomembna tudi duhovna oskrba pacientov.
Keywords: religija, medicinska sestra, duhovna oskrba, duhovnost, verovanje, pacient
Published in DKUM: 01.03.2017; Views: 2070; Downloads: 309
Full text (1,54 MB)

Abstract: Ulcerozni kolitis spada med kronične vnetne črevesne bolezni in vpliva v veliki meri na samo kakovost pacientovega življenja. Pacienti z ulceroznim kolitisom sodijo v skupino kroničnih pacientov pri katerih so otežene številne osnovne življenjske aktivnosti, ki neposredno vplivajo na njihov vsakdan. Pri tem imajo pomembno vlogo svojci pacienta, kateri ga podpirajo in spodbujajo pri vsakdanjih opravilih.
Keywords: Ulcerozni kolitis, zdravstvena nega, model življenja, pacient, medicinska sestra.
Published in DKUM: 07.02.2017; Views: 2016; Downloads: 152
Full text (715,77 KB)

Abstract: Informacije imajo velik pomen za človeka. Naš življenjski slog se hitro spreminja, informirani želimo biti na vsakem koraku, ob vsakem trenutku. V primeru, ko se človeka informacija osebno dotakne, je še toliko bolj pomembno, da je ta preprosta, razumljiva, popolna. Predvsem je to pomembno, ko pride do bolezni. V tem primeru ljudje iščemo informacije na pravih in nepravih mestih. V diplomskem delu smo proučili proces informiranja pacientov glede na razumevanje informacij, ki jih pacienti prejmejo s strani zdravstvenih delavcev. Nova prilagojena navodila smo razdelili med uporabnike naših storitev v času prvega pregleda v specialistični ambulanti KO za torakalno kirurgijo, UKC Ljubljana. Zanimalo nas je, kako pacienti razumejo napotke za sprejem na načrtovani operacijski poseg in kako zaznavajo oglaševanje navodil s pomočjo QR kode. Želeli smo podatek, v kolikšni meri so navodila pripomogla k boljšemu počutju pred sprejemom v bolnišnico. Rezultati so pokazali, da so pacienti z navodili zadovoljni in nimajo dodatnih predlogov, da se zaradi navodil počutijo bolj varni in so bolj pripravljeni na sprejem v bolnišnico. Možnost uporabe QR kode v navodilih je ostala skoraj neizkoriščena. Z vključevanjem ergonomskih načel v sistem informiranja, bomo pacientu konstantno nudili podporo pri enoličnem razumevanju informacij. Odpravili bomo vpliv dejavnikov, ki motijo razumevanje v osnovni in povratni zvezi regulacijskega sistema komunikacije med pacientom in zdravstvenim osebjem. Predlagali bomo tudi izboljšave organizacije dela v specialistični ambulanti.
Keywords: ergonomija, informacija, QR koda, kakovost zdravstvenih storitev, pacient
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1297; Downloads: 159
Full text (1,41 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: pljučni rak je maligna bolezen celic bronhijev, ki je po incidenci na drugem mestu, po smrtnosti pa na prvem glede na rakava obolenja. Paliativna oskrba pri pljučnem raku je še vedno v razvoju. Razlikuje se od posameznega pacienta ter stadija bolezni. Namen paliativne oskrbe je predvsem izboljšati kakovost življenja pacienta ter lajšati trenutno prisotne simptome, fizične, psihosocialne in duhovne. Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti zdravstveno nego pri pacientu s pljučnim rakom v paliativni oskrbi in izpostaviti najpogosteje izražene negovalne probleme pri obravnavanem pacientu. Metodologija raziskovanja: za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Naredili smo pregled domače in tuje literature ter elektronskih virov in strokovnih člankov. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli študijo primera. S pacientko, diagnosticirano za pljučnim rakom smo naredili intervju s vprašanji odprtega tipa, pregledali pa smo tudi pacientkino medicinsko in negovalno dokumentacijo. Rezultati: po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginii Henderson smo izpostavili negovalne diagnoze po M. Gordon (2006): dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja, nauzea, tekočine, nevarnost za prenizek volumen tekočin, poškodba ustnic in mehkih tkiv v ustni votlini, negativni občutki v zvezi z izgledom, funkcijo ali omejitvami lastnega telesa ali telesnih delov, nevarnost infekcije - i.v. kanila, strah - pred bolečinami in smrtjo in bolečina v obeh nogah. Ugotovili smo, da je osnovna življenjska aktivnost, kjer je pacientka najbolj omejena, prehranjevanje in pitje, zaradi slabosti in bruhanja, izgube telesne teže ter pojava stomatitisa. Sklep: pljučni rak je v večini primerov neozdravljiva bolezen. Soočenje s postavljeno diagnozo je težko tako za pacienta kot tudi za njegove svojce. Kakovost življenja pacientu bistveno izboljša zgodnja vključitev v paliativno oskrbo, ki blaži simptome, ki se pojavljajo skozi vsa obdobja bolezni. Medicinska sestra je vključena v multidisciplinarni paliativni tim, prepoznava pacientove fizične, psihične, socialne in duhovne potrebe, izvaja delo po procesu zdravstvene nege, kamor vključuje tudi pacientove svojce ter izvaja zdravstveno vzgojno delo.
Keywords: Pljučni rak, paliativna oskrba, medicinska sestra, pacient.
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 2565; Downloads: 336
Full text (1,15 MB)

Abstract: V magistrski nalogi se ukvarjamo s preučevanjem z zdravjem povezane kakovosti življenja pacientov s končno ledvično boleznijo, ki predstavlja kronično ledvično bolezen (KLB) stopnje 5D. V nalogi sta analizirana koncepta kakovosti življenja pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo in vpliv bolezni na njihovo kakovost življenja. V teoretičnem delu naloge je podan pregled strokovne literature in opravljenih raziskav s področja z zdravjem povezane kakovosti življenja in eksistencialne skrbi pri pacientih s KLB. Opredeljeni so pojmi kakovosti življenja, KLB in eksistencionalnih skrbi oz. težav hemodializnih pacientov. Opisani so tudi dejavniki pomembni za kakovost življenja hemodializnih pacientov. Na koncu teoretičnega dela naloge se ukvarjamo s pomenom in kakovostjo zdravstvene vzgoje pacientov s KLB in vlogo nosilke zdravstvene vzgoje pri teh pacientih, medicinske sestre. V empiričnem delu naloge so z rezultati raziskave podani podatki o eksistencialnih težavah pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo. Uporabli smo raziskovalni vprašalnik, ki je povzet po lestvici Kidney Disease Quality of Life-Short Form (KDQOL-SF™). Ugotavljali smo odnos pacientov do življenja na psihosocialnem in eksistencionalnem nivoju ter odnos in zadovoljstvo istih pacientov z zdravstvenim osebjem in zdravstveno oskrbo. Rezultati so pokazali, da imajo anketiranci težave pri izvajanju rednih dnevnih aktivnosti in opravljanju dela ali jih te aktivnosti zelo ali delno omejujejo (p<0,001), da se pri anketiranih pojavljajo depresija in občutek tesnobe (p<0,0001). Ugotovili smo, da ima bolezen pri večini pacientov vpliv na njihovo življenje (71,8%), da jim bolezen jemlje prosti čas (48,7%), da manj kot polovica vprašanih sprejema svojo bolezen (47,4%), da pa se v večini ne čutijo v breme družini (61,6%). Nadalje smo ugotovili, da pacienti na hemodializi, ki svoje zdravje ocenjujejo za šibkejše (p<0,006). Rezultati so tudi pokazali, da je 51,3% vprašanih zadovoljna z obravnavo in oskrbo zdravstvenega osebja.
Keywords: pacient na hemodializi, KDQOL-SF™, eksistencionalne težave pacientov na hemodializi, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 3006; Downloads: 355
Full text (1,70 MB)