61. Vpliv bipolarne motnje na odnose v družiniAnja Bevc, 2019, undergraduate thesis Abstract: Bipolarna motnja je pogosto, zapleteno in ponavljajoče se hudo duševno stanje s progresivnimi motnjami socialne in kognitivne funkcije. Raziskave kažejo, da ta motnja vpliva na 1,5 % populacije. Za bipolarno motnjo je značilna manija z epizodami depresije. Bipolarna motnja je huda bolezen, ki resno vpliva na življenja prizadetih in na njihove družine. V diplomskem delu smo raziskali, kako se z bipolarno motnjo spopadajo pacientovi svojci in kakšen je vpliv bolezni na njihove medsebojne odnose.Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Temo diplomskega dela smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo preučili s pomočjo virov najdenih v podatkovnih bazah ScienceDirect, Web of Science, CINAHL in PubMed. Kakovost življenja osebe z bipolarno motnjo je slabša in te osebe potrebujejo veliko pomoči s strani družine. Prav tako pa mora družina svojcu nuditi veliko podpore in sočutja. Svojci morajo biti poučeni o bolezni in ukrepih, s katerimi pacientu nudijo dodatno podporo in lažji potek bolezni. Družina se velikokrat spopada s čustveno izgorelostjo in krizo. Velik pomen imajo tudi medicinske sestre, ki morajo svojce poučiti o bipolarni motnji in ukrepih.Bipolarna motnja močno vpliva na kakovost življenja prizadetega in odnose med družinskimi člani. Menimo, da bi bil pri pacientu potreben intenzivnejši individualni pristop. Potrebno bi bilo tudi večje informiranje svojcev o bipolarni motnji, svetovanje in zdravstveno vzgojo bolezni.
Keywords: depresija, manija, družinski odnosi, duševna motnja, pacient z bipolarno motnjo, analiza literature.
Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 1834; Downloads: 266
 Full text (338,61 KB) |
62. Kakovost življenja pacientov s celiakijo in laktozno intolerancoAnja Kobold, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Celiakija je avtoimunsko pogojeno vnetje tankega črevesa pri genetsko dovzetnih ljudeh, ki jo povzroča preobčutljivost na gluten. Laktozna intoleranca je motnja, ki nastane zaradi pomanjkanja encima laktaze. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja ljudi s celiakijo in laktozno intoleranco ter kateri dejavniki zmanjšujejo njihovo kakovost življenja.
Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna raziskovalna metodologija. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj. Vzorec raziskave je zajemal 60 pacientov s celiakijo in laktozno intoleranco.
Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da je kakovost življenja pacientov z obema boleznima dobra ob upoštevanju diete in da ponudba prehrane zadošča za kakovostno življenja obolelih. Najpogostejši trije dejavniki, ki vplivajo na njihovo kakovost življenja, so prehranjevanje v restavracijah, potovanja in finančni vložek. Anketiranim se zdi bolj obremenjujoča bolezen celiakija.
Diskusija in zaključek: Pacienti s celiakijo in laktozno intoleranco živijo kakovostno, če upoštevajo strogo dieto brez glutena. Upoštevanje stroge diete brez laktoze ni bistveno. S finančno pomočjo države je potrebno zmanjšati finančno obremenitev odraslega pacienta z obema boleznima. K dobri kakovosti življenja pa pripomore tudi podpora svojcev in osveščenost ljudi o obeh boleznih.
Keywords: gluten, laktoza, dieta, pacient, kakovost življenja.
Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 1327; Downloads: 245
Full text (707,95 KB) |
63. |
64. Kazenskopravni vidik pacientove privolitve v medicinskih posegihJana Najdenov, 2018, undergraduate thesis Abstract: Pacientova privolitev je v današnjih časih pogoj za skladnost medicinskega posega z zakonom. Zdravniški poseg brez veljavne privolitve pomeni izvršitev kaznivega dejanja telesne poškodbe, za katero bo zdravnik kaznenskopravno odgovarjal. Pacientova pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo je ena izmed treh pravic, ki sestavljajo pacientovo avtonomijo oz. pacientovo pravico do samoodločbe, s katero se pacientu omogoča aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja. V zgodovini je bil pacient zgolj objekt, primoran upoštevati zdravnikova navodila, danes pa odnos med zdravnikom in pacientom temelji na partnerstvu. Zdravnik je zavezan spoštovati odločitve in voljo pacienta. V okviru pojasnilne dolžnosti ga mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejstvi, da je pacient sposoben oblikovanja razumne odločitve glede zdravljenja. V primeru pacientove nezmožnosti podati veljavno privolitev, protipravnost medicinskega posega izključi nadomestna privolitev, dana s strani tretjih oseb, ki jih zakon zato predvideva. Zdravnik je vedno zavezan ravnati v dobrobit pacienta. Medicinski poseg je dolžan izvesti tudi kadar se zaveda, da je veljavno pacientovo ali nadomestno privolitev nemogoče pridobiti, vendar utemeljeno domneva, da bi se pacient s posegom strinjal. V drugih državah poznajo inkriminacijo samovoljnega zdravljenja, ki jo del sodobne teorije medicinskega kazenskega prava hvali kot najprimernejšo. Na prvi pogled se res zdi primerno sredstvo za varovanje pacientove avtonomije, vendar je treba poudariti, da ne more nadomestiti trenutno sprejetega koncepta varovanja samoodločbe, lahko ga le dopolni.
Keywords: Pacient, pacientova privolitev, pacientova pravica do privolitve, pacientova avtonomija, zdravniški poseg, pojasnilna dolžnost, nadomestna privolitev, samovoljno zdravljenje.
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1579; Downloads: 139
Full text (540,89 KB) |
65. Čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientomValentina Grm, 2018, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče in namen: Čustvena inteligenca je združitev medsebojno povezanih čustvenih in socialnih kompetenc. Čustva izkazujemo, uporabljamo pri komunikaciji in tako vzpostavljamo medosebne odnose. Namen zaključnega dela je bil raziskati čustveno inteligenco in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila terenska študija. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Ta je vseboval trditve, povezane s čustveno inteligenco in komunikacijskimi veščinami. Za prikaz rezultatov smo uporabili deskriptivno statistiko, Pearsonov koeficient korelacije za ugotavljanje povezanosti in t-test za ugotavljanje razlik med spremenljivkami.
Rezultati: Ugotovili smo, da je stopnja čustvene inteligence pozitivno povezana s stopnjo komunikacijskih veščin pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom (r = 0,0464; p = 0,000). Glede na spol anketirancev in stopnjo čustvene inteligence nismo ugotovili statistično pomembnih razlik (t = 0,672; p = 0,409), tudi glede na delovne izkušnje anketirancev se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v komunikacijskih veščinah pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom.
Diskusija in zaključek: Čustva so sestavni del vsakega dela, vendar dobijo specifično razsežnost ravno v zdravstveni negi, saj ta poklic temelji na delu z ljudmi. V raziskavi smo ugotovili, da se čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester povezujejo in vplivajo na vzpostavljanje medosebnih odnosov s pacientom.
Keywords: čustva, komunikacija, odnosi, pacient, zdravstvena nega
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1619; Downloads: 355
Full text (1,16 MB) |
66. |
67. Skrb za pacienta in varnost pri dajanju zdravil v zdravstveni negiDominika Vrbnjak, 2017, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja ter ocene sporočanja je pomembno za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacientov, takšnih raziskav pa v slovenskem okolju primanjkuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je za varnost pacientov med drugim potrebna tudi ustrezna kultura skrbi, vendar je zaenkrat še premalo raziskav, ki bi potrdili povezanost kulture skrbi s kazalniki kakovosti in varnostjo pacientov. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati zaznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja in ocene sporočanja napak ter kulturo skrbi, izraženo kot zaznavanje skrbi posameznika pri lastnem delu, pri sodelavcih in nadrejenih, v delovnem okolju ter ugotoviti njihove povezave.
Metode: Izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega pojasnjevalnega načrta mešanih metod na populaciji zaposlenih v zdravstveni negi na internih in kirurških oddelkih v 11 slovenskih bolnišnicah. Podatke v okviru kvantitativnega dela smo zbrali s pomočjo petih psihometrično veljavnih in zanesljivih vprašalnikov. Zbrane podatke smo nato analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V okviru kvalitativnega dela smo uporabili metodo utemeljene teorije, podatke pa zbrali s pomočjo vprašanj odprtega tipa v anketnem vprašalniku in delno strukturiranimi intervjuji.
Rezultati: Ugotovili smo, da so vzroki za nastanek napak organizacijske in individualne narave. Anketiranci so komponente kadrovsko-delovni procesi, komunikacija z zdravniki in znanje ocenili z najvišjimi povprečnimi ocenami. Ugotovili smo pomanjkljivo sporočanje napak, saj so anketiranci ocenili, da se na njihovem oddelku sporoči manj kot 60 % vseh napak pri dajanju zdravil (p ≤ 0,001). Kar 37,6 % pa jih je ocenilo, da se vse vrste napak sporočijo v 0–20 %. Na pomanjkljivo sporočanje napak pri dajanju zdravil vpliva več dejavnikov na organizacijski in individualni ravni, kot največji oviri pa sta bili z najvišjimi povprečnimi ocenami ocenjeni komponenti odziv in strah. Rezultati so pokazali tudi, da je zaznavanje vzrokov za napake, ovir sporočanja, ocene sporočanja in kulture skrbi odvisno od določenih demografskih značilnosti posameznika, oddelkov in ustanov. Kultura skrbi je na srednji ravni, saj so anketiranci povprečno ocenili vse elemente kulture skrbi, povprečno so ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, skrb pri svojem delu pa so ocenili bolje kot skrb pri nadrejenem in sodelavcih. Anketiranci, ki so bolje ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, klimo varnosti, skrb pri lastnem delu in skrb pri nadrejenem, so ocenili, da se sporoči višji odstotek napak, in sicer 61–100 % vseh napak (p ≤ 0,05). Z rezultati kvalitativne raziskave smo dobili še bolj poglobljen vpogled v obravnavano problematiko.
Razprava in zaključki: Kultura skrbi je osnova za zagotavljanje varnosti pri dajanju zdravil, vendar je slednja odvisna od številnih drugih, predvsem sistemskih dejavnikov. Za boljšo varnost pri dajanju zdravil potrebujemo sistemski pristop obravnave napak. Na oddelkih in predvsem na ravni ustanov potrebujemo neobtožujočo, nekaznovalno učno kulturo, v kateri bodo zaposleni brez strahu sporočali napake.
Keywords: napake, sporočanje, skrb, bolnišnica, pacient, zdravila
Published in DKUM: 17.11.2017; Views: 4731; Downloads: 1488
Full text (4,45 MB) |
68. Difuzni peritonitis po perforaciji slepičaKarin Ferjan, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je opisan difuzni peritonitis po perforaciji slepiča. Namen diplomskega dela je bil proučiti mehanizem nastanka difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, predstaviti zaplete difuznega peritonitisa ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta. Pri snovanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na podlagi strokovne literature smo v strukturni obliki smo prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo diagnostiko in težave pri postavljanju diagnoze akutnega vnetja slepiča, nastanek in zdravljenje difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, nastanek in zdravljenje zapletov difuznega peritonitisa ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta.
Keywords: akutni abdomen, abdominalna sepsa, zapleti, enota intenzivne terapije, kritično bolni pacient
Published in DKUM: 15.11.2017; Views: 3277; Downloads: 227
Full text (1,06 MB) |
69. Odpust in edukacija pacienta s črevesno stomoSanja Bukovšek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Pacienti, ki se v bolnišnici soočajo z različnimi težavami ali boleznimi prebavil, katere posledica je lahko stoma, so prizadeti tako telesno kot tudi čustveno. Ob takšni diagnozi, bolniki potrebujejo podporo najbližjih kot tudi zdravstvenih delavcev. Vloga medicinske sestre je, da pacienta sooči s spremenjeno samopodobo in spremenjenim načinom življenja, ugotavlja njegove potrebe in nudi pomoč. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo pisnih, že obstoječih virov. Namen diplomskega dela je opisati kaj so stome in katere vrste črevesnih stom poznamo. Prav tako smo želeli ugotoviti s kakšnimi fizičnimi in psihičnimi spremembamise soočajo pacienti po operativnem posegu, ter predstaviti naloge in vlogo medicinske sestre pri pacientu s črevesno stomo v bolnišnici. Ko je pacient sposoben skrbeti zase, ter je psihično stabilen, se ga začne pripravljati na odpust. Opisali smo kako poteka odpust pacienta in kakšne so posebnosti načrtovanega odpusta. Odpust pacienta pomeni, da je pacient predan sam sebi, zato je zelo pomembno, da mu ob strani stoji še medicinska sestra (enterostomalna terapevtka), zato smov nalogi opisali edukacijsko vlogo medicinske sestre (enterostomalne terapevtke) na domu pacienta, kako poteka rehabilitacija pacienta s stomo, ter kako po odpustu iz bolnišnice poteka njihovo socialno življenje.
Keywords: stoma, odpust pacienta, medicinska sestra, enterostomalna terapevtka
pacient, edukacijska vloga
Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1782; Downloads: 302
Full text (933,29 KB) |
70. Jezikovne prepreke v zdravstveni negiAnja Štante, 2017, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča in namen: V bolnišničnem okolju se lahko v določenem trenutku znajdejo ljudje iz različnih delov sveta, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo. V Sloveniji je dne 1. 1. 2017 bilo 2.065.895 prebivalcev, od tega približno 114.500 priseljencev, kar pomeni 5,5 % populacije. Ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino ima pacient pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi. Kadar se medicinska sestra in pacient sporazumevata v dveh različnih jezikih prihaja do manj učinkovite zdravstvene obravnave kot v primerjavi z dvema govorcema, ki se sporazumevata v istem jeziku. Jezikovna prepreka vidno vpliva na kakovost zdravstvene nege v zdravstvenem sistemu, saj onemogoča učinkovito komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se medicinske sestre spopadajo z jezikovno prepreko pri zdravstveni negi pacientov.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo s fenomenologijo kot metodo raziskovanja. Za obdelavo podatkov smo uporabili metodo tematske analize besedila. Posneli smo intervjuje s 6 diplomiranimi medicinskimi sestrami, jih prepisali in slovnično uredili. Iz vseh intervjujev smo poiskali tematske sklope in jih interpretirali.
Rezultati: Odgovore na vprašanja smo analizirali po metodi tematske analize besedila. Najdene so bile tri glavne tematske kategorije, in sicer soočenje s tuje govorečim pacientom, reševanje težav v komunikaciji in izobraževanje.
Diskusija in zaključek: Jezikovne prepreke v zdravstveni negi v RS so prisotne, vendar se o njih premalo govori. V prihodnje bomo v zdravstveni negi v RS več pozornosti posvečali tudi temu.
Keywords: medicinska sestra, pacient, bolnišnica, komunikacija, reševanje
Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1598; Downloads: 209
Full text (759,71 KB) |
