51. Razvoj motenj hranjenja skozi čas, s poudarkom na anoreksiji nervoziAnamarija Štorek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Motnje hranjenja so v današnjem času pogost pojav, značilnejše so za ženski spol, vendar niso izvzeti niti moški. Med najpogostejše motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, ki je skupaj z bulimijo nervozo tudi najstarejša poznana motnja hranjenja.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, saj gre za sistematični pregled literature.
Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo lahko ugotovili, da sta se poznavanje in obravnava motenj hranjenja skozi čas zelo razvila. V 21. stoletju poznamo poleg anoreksije in bulimije nervoze tudi številne druge oblike motenj hranjenja, med katerimi jih je veliko še neraziskanih in neklasificiranih v Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj.
Razprava in sklep: Za anoreksijo nervozo je značilna kompleksnost bolezni, saj se za ekstremno suhostjo skrivajo številni genetični, okolijski, psihološki, čustveni in drugi dejavniki, ki lahko pripeljejo do nastanka te bolezni. Bolezen je težko obravnavati, saj osebo prizadene fizično in duševno. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi pacienta z anoreksijo nervozo, saj je ona tista, ki pacienta spremlja čez celoten potek zdravljenja. V odnosu med medicinsko sestro in pacientom z anoreksijo nervozo je zagotovo najbolj pomemben terapevtski stik, za katerega mora pacient med hospitalizacijo razviti visoko raven zaupanja. Medicinska sestra potrebuje ogromno strokovnega znanja in empatije za delo s takšnim pacientom. V odnosu pa mora postaviti meje, s katerimi pacientu omogoči, da zopet prevzame nadzor nad svojim zdravjem.
Keywords: pacient, medicinska sestra, terapevtske intervencije, teoretični model Calliste Roy, terapevtski stik
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1137; Downloads: 249
 Full text (943,38 KB) |
52. Problematika kajenja pri pacientih z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvojuEva Ornik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Za področje psihiatrične zdravstvene nege je pomembno, da poznamo problematiko kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju. Namen diplomskega dela je raziskati področje kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju ter dejavnike, ki vplivajo na kajenje, kako to doživljajo posamezniki, ter kaj vpliva na odločitev o prenehanju kajenja.
Raziskovalna metodologija in metode: Za predstavitev teoretičnih izhodišč smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled in analizo slovenske in tuje literature iz področja, ki ga opisujemo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, raziskovali smo s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo na koncu analizirali in jih predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je od 100 anketirancev, kar 79 trenutnih kadilcev, 11 bivših kadilcev in 10 nekadilcev. 42 % anketirancev ne razmišlja o prenehanju kajenja. O pomembnosti kajenja je kar 42 % anketirancev na lestvici od 1 do 10, izbralo 10. Večina anketirancev, 87 %, meni, da so odvisni od kajenja.
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je med pacienti z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju veliko trenutnih ali bivših kadilcev, ki kljub zavedanju, da kajenje škoduje zdravju, še vedno kadijo. Do prenehanja kajenja bi večino pripeljala želja po izboljšanju zdravstvenega stanja, bolezen njihovih bližnjih kot posledica kajenja ter prihranek oziroma pomanjkanje denarja.
Keywords: psihiatrija, psihiatrični pacient, kvaliteta življenja, prenehanje kajenja, nikotinska odvisnost
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 1360; Downloads: 185
Full text (812,97 KB) |
53. Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev na sekundarni ravni zdravstvenega varstvaZdenka Gorenjak, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča: Zadovoljstvo je čustveni odziv na uporabnikovo izkušnjo s storitvijo. Razvije se kot posledica primerjave predhodnih pričakovanj in doživete izkušnje. Občutek zadovoljstva je izrazito subjektiven in ima tako čustvene kot kognitivne vzroke. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev sekundarne ravni in identificirati področja, kjer obstaja možnost za izboljšave.
Raziskovalna metodologija V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja z vprašalnikom zaprtega tipa. Vprašalnik je obsegal tri demografska vprašanja in vprašanja o izkušnji hospitalizacije po petih kategorijah: sprejem v bolnišnico, odnos zdravnikov, odnos medicinskih sester, zdravje pacienta, bolnišnično okolje, odpust iz bolnišnice in ocena splošnega zadovoljstva. Anketirali smo 100 pacientov v neslučajnem namenskem vzorcu populacije. Uporabili smo statistične teste: parni t-test, Spearmanov koeficient korelacije, Kolmogorov-Smirnov test, Mann Whitney test, Levenov test enakosti varianc in test ANOVA.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so pacienti zadovoljni z zdravstvenimi storitvami in bi sodelujočo bolnišnico tudi priporočili svojim prijateljem. Povprečna ocena splošnega zadovoljstva uporabnikov je 3,82. Rezultati kažejo statistično pomembno razliko v oceni odnosa medicinskih sester in zdravnikov (t = -10,21; p < 0,001). Obstaja statistično pomembna povezava (r = 0,423; p < 0,001) med hitrostjo obravnave in splošnim zadovoljstvom uporabnikov. Glede na spol (Z = -3,373; p = 0,709) in starost (F = 1,564; p = 0,167) pa statistično pomembne razlike v splošnem zadovoljstvu niso bile ugotovljene.
Diskusija in zaključek: Ankete o zadovoljstvu pacientov omogočajo vpogled v pacientovo oceno o našem delu. Ugotovljeno je bilo, da so pacienti najpogosteje nezadovoljni, če jih ne poslušamo, jim namenimo premalo časa in jim ne posredujemo informacij na dovolj razumljiv način.
Keywords: sekundarno zdravstveno varstvo, pacient, medicinska sestra, zdravnik, anketa, kakovost
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 1760; Downloads: 263
Full text (1,55 MB) |
54. Poznavanje obsesivno kompulzivne motnje med študenti zdravstvene negeElvira Žižek, 2019, undergraduate thesis Abstract: Zavedati se moramo, da je poznavanje osnovnih značilnosti nekaterih duševnih motenj bistveno pri delu v kliničnem okolju. Pri svojem delu se medicinske sestre velikokrat srečujejo z določenimi oblikami duševnih motenj. Na podlagi aktualnosti teme smo želeli raziskati poznavanje obsesivno kompulzivne motnje med študenti zdravstvene nege, saj bolezen velja za eno izmed ključnih anksioznih motenj, katere število v današnjem svetu močno narašča.
Keywords: anksioznost, osveščenost, študij, medicinska sestra, pacient.
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 3937; Downloads: 439
Full text (1,36 MB) |
55. |
56. Zdravstvena vzgoja pacienta po hernioplastiki ingvinalne kileJasna Kovač, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Trebušne kile so najpogostejša indikacija za kirurški poseg. Med nje spada tudi dimeljska kila, ki predstavlja 75% vseh trebušnih kil. Operacijskih tehnik je več, cilj vseh pa je, da se mesto šibke točke ojača. V procesu zdravstvene vzgoje medicinska sestra nudi pomoč pacientom, da so sami zmožni preprečevati zdravstvene težave in komplikacije. Poznamo učne in vzgojne metode, ki jih medicinska sestra izbere in uporablja v zdravstvenovzgojnem procesu. Individualni izobraževalni pristop vpliva na pacientove rezultate zdravljenja in posledično manj zapletov.
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultate smo analizirali, jih predstavili v odstotkih ter jih ponazorili z grafi.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se 33% anketiranih medicinskih sester, ki so zaposlene na kirurškem oddelku pogosto srečujejo s procesom zdravstvene vzgoje pacienta po hernioplastiki ingvinalne kile in 27% zelo pogosto. 73% anketirancev meni, da ima medicinska sestra najpomembnejšo vlogo v zdravstvenovzgojnem procesu. Učinkovito zdravstvenovzgojno delo tem pacientu je ključnega pomena, saj tako preprečimo, da bi kasneje prišlo do morebitnih zapletov.
Diskusija: Le ustrezno poučen in vzgojen pacient bo upošteval navodila medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Medicinska sestra prilagodi izbiro učnih in vzgojnih metod dela značilnostim pacienta. Pacienti bi po operaciji dimeljske kile potrebovali več informacij o možnih zapletih doma, saj je hospitalizacijski čas kratek.
Keywords: medicinska sestra, dimeljska kila, operacija, zdravstvenovzgojni proces, pacient, pooperativno obdobje.
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 1843; Downloads: 337
Full text (1,21 MB) |
57. Pravni vidik nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavciDragica Čolić, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali pravne vidike nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci pri čemer smo izhajali iz hipoteze, da pravna ureditev pomembno vpliva na zmanjšanje nasilja pacientov nad zaposlenimi v zdravstvu. Prav tako smo postavili hipotezi, da nivo formalne izobrazbe zdravstvenega osebja vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov, in da so za obvladovanje nasilnega vedenja v zdravstvenih organizacijah v Sloveniji zaposleni pomanjkljivo usposobljeni.
V teoretičnem delu smo utemeljili termin nasilja in pojasnili pravne vidike nasilja v organizacijah. Ugotovili smo, da se slovenska zakonodaja zavezuje k urejanju tega področja in k izboljšanju položaja zaposlenih, vendar menimo, da ne obstaja celostni pristop, ki bi urejal problematiko nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci, predvsem pri tistih, ki so visoko izpostavljeni nasilnemu vedenju pacientov.
Empirična raziskava je bila zasnovana na podlagi kvantitativnega raziskovanja, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu republike Slovenije – Soča, v Ljubljani. Pri preverjanju hipotez smo ugotovili, da za obvladovanje nasilnega vedenja zaposleni niso pomanjkljivo usposobljeni, po drugi strani pa so anketirani v večini trdili, da nivo izobrazbe pomembno vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov.
V sklepnem delu magistrskega dela smo na osnovi ugotovitev podali predloge za izboljšave raziskane problematike ter opozorili na nujnost internega usposabljanja in izobraževanja zdravstvenih delavcev, da lahko učinkoviteje rešujejo spore in nasilna vedenja pacientov.
Keywords: agresivni pacient, verbalno nasilje, fizično nasilje, preneseno nasilje
Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 1162; Downloads: 187
Full text (771,38 KB) |
58. Varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcijeAlenka Senekovič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretično izhodišče: Intramuskularna injekcija je pogosta intervencija v zdravstveni negi, saj je ena izmed osnovnih načinov dajanja zdravil parenteralno. Kljub pogostosti za pacienta predstavlja potencialno varnostno tveganje. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike, povezane z aplikacijo intramuskularne injekcije v glutealno področje, ki vplivajo na izide pri pacientu.
Raziskovalna metodologija in metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect in CINAHL. V pregled so bili vključeni članki glede na ustreznost vsebine, vrsto raziskav, polno dostopnost in jezik. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo orodja NIH in razvrstitve v hierarhijo dokazov. Zbrani podatki so bili sintetizirani z metodo analize vsebine.
Rezultati: Značilnosti ventroglutealnega in dorzoglutealnega področja, konstitucionalne značilnosti pacienta, izbor področja in vbodnega mesta aplikacije, tehnika aplikacije in tehnike zmanjševanja bolečine so dejavniki, ki vplivajo na varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcije.
Razprava in sklep: Za zagotavljanje varnosti pri aplikaciji intramuskularne injekcije je potrebno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na izide pri pacientu. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v praksi bi bilo smiselno raziskati znanje medicinskih sester o aplikaciji intramuskularne injekcije.
Keywords: Parenteralno dajanje zdravil, dejavniki, izidi, pacient, medicinska sestra.
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1803; Downloads: 375
Full text (1,28 MB) |
59. Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapijeTanja Zadravec, 2019, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar ni uveljavljena v vsakdanji obravnavi perioperativnih pacientov. Zato smo se odločili na podlagi sistematičnega pregleda literature raziskati uporabo in učinkovitost glasbene terapije na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije.
Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Posamične raziskave, ki so vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja SIGN. Rezultate smo sintentizirali z uporabo metode vsebinske analize.
Rezultati: Izmed 749 raziskav identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 13 člankov, od tega 12 randomiziranih kliničnih raziskav in 1 sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Glasbena terapija je zelo uporabna metoda, saj so raziskave dokazale njeno učinkovitost pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije.
Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
Keywords: kritično bolni pacient, medicinska sestra, nefarmakološke intervencije, naravni zvoki, skladbe.
Published in DKUM: 19.07.2019; Views: 1797; Downloads: 401
Full text (957,99 KB) |
60. Pravne ureditve nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih : magistrsko deloMatic Kocjančič, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije.
Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka.
Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Keywords: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Published in DKUM: 25.03.2019; Views: 1629; Downloads: 211
Full text (653,23 KB) |
