41. Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo v urgentni dejavnostiSabina Kopun, 2021, undergraduate thesis Abstract: Zadovoljstvo pacientov povezujemo s pričakovanji pacientov, njihovimi izkušnjami, komunikacijo, čakalni časom ter urejenostjo prostorov. Namen diplomske naloge je opredeliti zadovoljstvo pacientov v urgentni dejavnosti ter z raziskavo ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov in kakovost obravnave v urgentni dejavnosti.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna ne- eksperimentalna metoda raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Pridobljene rezultate smo grafično in tabelarno prikazali v Microsoft Office 2010 in Microsoft Excel 2010.
Pogostejši razlog obravnave v urgentni ambulanti je za 58 anketirancev (58 %) bila poškodba. Čakalni čas od končane triaže do ambulantne obravnave je 39 anketirancev (39 %) opredelilo, da so čakali od pol ure do eno uro. Čas obravnave v urgentnih ambulantah je za 39 anketirancev (39 %) potekal hitro. 68 anketirancev (68 %) je bilo mnenja, da si je zdravnik vzel dovolj časa za obravnavo. 60 anketirancev (60 %) je zadovoljnih z obravnavo v urgentnem centru, mlajši pacienti izkazujejo večjo zadovoljstvo s kakovostjo zdravstvene obravnave v primerjavi s starejšimi.
Ugotovitve in pričakovanja pacientov so dejavniki, ki vplivajo na večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih na urgentnem centru. Velikega pomena predstavlja izvajanje zanimanja uporabnikov glede zadovoljstva in strmenje k boljšemu delovanju. Skozi mnenje anketirancev v naši raziskavi na zadovoljstvo v urgentnem centru smo ugotovili, da bi si anketiranci želeli večji poudarek na nasvetih, opozorilih, na katere naj bodo pozorni, na več časa za pogovor z medicinsko sestro.
Keywords: Urgentna dejavnost, zadovoljstvo, pacient, kakovost, zdravstvena obravnava
Published in DKUM: 04.06.2021; Views: 1353; Downloads: 205
 Full text (798,47 KB) |
42. Uporaba prijemov pri pacientih in varovancih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov - policijski vidik : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTilen Zupan, 2021, undergraduate thesis Abstract: Obravnava in obvladovanje nasilnih oseb, ki imajo psihične zdravstvene težave ali pa so pod vplivom drog oziroma zdravil je zelo specifična. Z njimi se poleg zdravstvenih delavcev srečujejo tudi policisti. Policisti imajo za obravnavo in obvladovanje nasilnih oseb na voljo najrazličnejša pooblastila, med njimi tudi možnost uporabe prisilnih sredstev. Ker pa obravnava nasilne osebe ni enaka obravnavi nasilne osebe z zdravstveno težavo ali pod vplivom drog oziroma zdravil, je pomembno, da je obravnava takšne osebe drugačna in prilagojena. Tako zdravstveni delavci in policisti pogosto sodelujejo pri obravnavi takšnih oseb in se medsebojno dopolnjujejo (npr. pri policijski asistenci). V mnogih primerih pa se zgodi, da so policisti prvi na kraju intervencije in so sami soočeni s takšno osebo, pri čemer se pojavi potreba po dodatnem znanju in pristopu za uspešno obravnavo.
Z namenom lažjega razumevanje celotne tematike so v prvem delu diplomskega dela opredeljeni temeljni pojmi, ki se tičejo tega področja. Opisane so različne oblike nasilja, agresije in agresivnosti, pojasnjeni posebni varovalni ukrepi, ki se uporabljajo v zdravstvu in prisilna sredstva policije, omejena samo na sredstva za vezanje in vklepanje ter telesno silo. Prav tako je opisan pojem policijske asistence, za katero zaprosijo zdravstveni delavci, ko sami ne zmorejo obvladovati nasilnega pacienta. Po temeljnih pojmih je opisan terapevtski proces in sorazmernost uporabe prisile. Predstavljen je tudi primer uporabe prijemov pri pacientih in varovancih zdravstvenih in socialno – varstvenih zavodov, kot predlog obvladovanja nasilnih pacientov v zdravstvenih ustanovah.
Z namenom ugotavljanja usposobljenosti in znanja za obravnavo nasilnih oseb, ki imajo zdravstvene težave ali pa so pod vplivom drog oziroma zdravil, je bila s policisti opravljena anketa. Na podlagi ankete, je bilo ugotovljeno, da je njihovo znanje za obravnavo takšnih oseb pomanjkljivo ter, da niso deležni ustreznih usposabljanj.
Keywords: diplomske naloge, nasilje, pacient, policija, asistenca, prisila
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 903; Downloads: 108
Full text (4,56 MB) |
43. Osveščenost študentov zdravstvene nege o celiakiji in dermatitisu herpetiformisPia Godec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V zaključnem delu smo opisali celiakijo in herpetiformni dermatitis, diagnosticiranje in zdravljenje le-teh. Predstavili smo, kako pomembna je vloga medicinske sestre znotraj procesa zdravljenja. Opredelili smo pomembnost brezglutenske diete v skrbi za kakovostno življenje ljudi s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o sami osveščenosti študentov zdravstvene nege o celiakiji in herpetiformnem dermatitisu.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da študentje zdravstvene nege niso zadovoljivo osveščeni. Na nekatera vprašanja so morda odgovorili zadovoljivo, na večino pa ne. Slabše so osveščeni na področju samih strokovnih definicij, kaj pravzaprav celiakija oziroma herpetiformni dermatitis sta, saj je 49 % anketirancev na to vprašanje odgovorilo napačno. Le 13 % je pravilno odgovorilo na vprašanje o sami razširjenosti obeh bolezni.
Razprava in sklep: Vloga medicinske sestre je pomembna pri obravnavi pacientov s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom, zato je tudi pomembna osveščenost študentov zdravstvene nege na področju obravnave le-teh. Ključnega pomena je znanje zdravstvenih delavcev, ki so vsak dan v stiku s pacienti, saj so le-ti v prvi vrsti tisti, ki prepoznajo simptome celiakije in ki morajo to bolezen dobro poznati, da ne pride do kontaminacije z glutenom.
Keywords: celiakija, dermatitis herpetiformis, medicinska sestra, pacient, brezglutenska dieta
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1305; Downloads: 138
Full text (1,53 MB) |
44. Usposobljenost zdravstvenih delavcev za delo z agresivnim psihiatričnim pacientomSara Jeromel, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Agresivni in nasilni pacienti so v psihiatričnih bolnišnicah prisotni, zato mora biti zdravstveni delavec strokovno dobro podkovan za soočanje z njimi. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so zdravstveni delavci usposobljeni za soočanje z agresivnim psihiatričnim pacientom.
Metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metodologija dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja. Pri anketiranju je sodelovalo 21 zaposlenih v eni psihiatrični bolnišnici. Rezultati so prikazani grafično in opisno.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da 81 % anketiranih na začetku poklicne poti ni bilo usposobljenih za soočanje z agresivnim pacientom, trenutno se neizkušene se vedno počuti 52,4 % anketiranih. 85,7 % zaposlenih si trenutno želi dodatnega usposabljanja. Zdravstveni delavci pri nas in drugod po svetu nimajo dovolj ustreznega znanja in spretnosti za soočanje z agresivnim pacientom.
Razprava: Kljub temu da se skoraj polovica anketiranih počuti dovolj podkovane z znanjem o ukrepanju ob agresivnem izbruhu pacienta, vemo, da ni znanja nikoli preveč. Neznanje in neizkušenost zaposlenih sta resen problem, ki zaposlenega potisneta v življenjsko nevarne situacije, ker le ta ne zna pravilno ukrepati ob pojavu dogodka, ki vključuje agresivnega in nasilnega pacienta.
Keywords: duševna motnja, nasilen pacient, medicinska sestra, sposobnost
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 851; Downloads: 85
Full text (530,50 KB) |
45. Uporaba zgoščevalcev hrane v zdravstveni negi starostnika z motnjami požiranjaŠpela Laci, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Podhranjenost in dehidriranost sta najpogostejša problema, ki se pogosto pojavita v starosti, zaradi oslabljenega požiranja in povzroča negativne vplive na zdravje. Veliko starostnikov z motnami požiranja uporablja zgoščevalce hrane. Opisali smo glavne značilnosti uporabe zgoščevalcev hrane in analizirali mnenja uporabnikov.
Raziskovalne metode: Izveden je bil integrativni pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov: Medline/CINAHL, Science Direct, Wiley, PubMed, Web of Science in SAGE, glede na vključitvene in izključitvene kriterije oblikovane na osnovi raziskovalnega vprašanja. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama po metodi vsebinske analize.
Rezultati: Analizirali in pregledali smo 15 člankov. Oblikovali smo glavne vsebinske kategorije: Razširjenost uporabe zgoščevalcev hrane; Določevanje gostote tekočine; Uživanje zgoščene tekočine; Ocena hidracije/prehranskega statusa in Prednosti uporabe zgoščevalcev. Avtorji opozarjajo na razlike v pripravi hrane/tekočine, saj ni standardnih algoritmov za pripravo in uporabo. Hrano z zgoščevalci opisujejo kot neokusno, zrnato.
Razprava in sklep: Ob pravilni uporabi veljajo zgoščevalci hrane kot učinkovit pripomoček pri osebah z motnjami požiranja. Ob nepravilni uporabi lahko pride do nenamernih zapletov in zmanjšanja kakovost življenja. Prednostna naloga zdravstvenih delavcev je ocenjevanje potreb po uporabi zgoščevalcev hrane. Medicinske sestre imajo premalo znanja za odmerjanje in pripravo zgoščenih tekočin/hrane, upoštevati morajo navodila uporabe in naročila zdravnikov. Priporoča se več raziskav in poučevaja zdravstvenih delavcev iz področja prehrane in dodatkov za prehranjevanje starostnikov z motnjami požiranja.
Keywords: disfagija, zgoščevalci hrane, pacient, prehranski status, dehidracija
Published in DKUM: 21.09.2020; Views: 1636; Downloads: 388
Full text (614,33 KB) |
46. |
47. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNika Frank, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali zaposleni v Splošni bolnišnici Izola menijo, da imajo na voljo dovolj strokovnih znanj za obvladovanje nasilnih pacientov, obenem pa nas je zanimala tudi prevalenca nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci.
Keywords: diplomske naloge, agresivnost, nasilje, zdravstveni delavec, pacient, motnje osebnosti
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 1179; Downloads: 146
Full text (688,28 KB) |
48. Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimiSandra Žiher, 2020, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester.
Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize.
Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester.
Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Keywords: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1475; Downloads: 331
Full text (532,20 KB) |
49. Model procesa samooskrbe pacientaMarija Milavec Kapun, 2020, doctoral dissertation Abstract: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Keywords: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Published in DKUM: 27.08.2020; Views: 2164; Downloads: 378
Full text (4,98 MB) |
50. OBRAVNAVA PACIENTA Z DIAGNOZO HUMANA GRANULOCITNA ANAPLAZMOZA V DOMAČEM OKOLJUTeja Bobik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Teoretično izhodišče: Humana granulocitna anaplazmoza je redka klopna bolezen, katere pojav v svetu je vse pogostejši. Simptomi bolezni so bolečina v mišicah, glavobol, slabost in vročina. Namen diplomskega dela je ugotoviti najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientki oboleli za humano granulocitno anaplazmozo v domačem okolju in kakšne posledice je pustila bolezen.
Metodologija: Izvedli smo kvalitativno metodo dela, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju. Intervju smo opravili pri eni osebi v domačem okolju. Intervju je izveden po 14 življenjskih aktivnostih Virginie Henderson ter po ostalih dodatnih aktivnostih. Glede na pridobljene podatke smo izpostavili negovalne diagnoze in odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Rezultati: V načrtu zdravstvene nege je izpostavljenih 10 negovalnih diagnoz. Po preboleli bolezni je pacientka samostojna, pogostejši pa so glavoboli in bolečine v sklepih. Pojavil se je tudi močan strah prek klopom in možnostjo ponovnega obolenja. Zaradi tega pacientka od obolenja ne hodi v gozd, v katerega je pred obolenjem zahajala vsakodnevno.
Diskusija in zaključek: Obolenje telesnih posledic pri obravnavani pacientki ni pustilo. Pacientka se sooča s strahom pred klopom in s strahom pred sprehodi, kjer prebiva klop. Ugotovili smo tudi, da primanjkuje literature zdravstvene nege obolenja s klopi.
Keywords: bolezni klopov, erlihija, zdravstvena nega, pacient
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 2165; Downloads: 207
Full text (381,95 KB) |
