31. Paliativna oskrba pacienta z neozdravljivo boleznijo na urgenciAnja Černigoj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci nimajo zadostnega znanja o paliativni oskrbi, ki pa je bistvenega pomena takrat, ko imamo pacienta z neozdravljivo boleznijo v urgentni obravnavi. Pomembno je, da mu zdravstveni delavci znajo nameniti posebno skrb in pozornost glede na specifiko bolezni ter obravnave. Namen diplomskega dela je raziskati, na kakšen način zdravstveni delavci zagotavljajo paliativno oskrbo v urgentni dejavnosti.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: SAGE, CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect. Postopek ekstrakcije člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Pri pregledu literature smo skupaj dobili 592 zadetkov, od katerih smo v raziskavo uvrstili 5 člankov. Ugotovili smo, da negovalno osebje v urgentni obravnavi uporablja specifičen pristop do pacienta. Zdravstveno osebje je v urgentni obravnavi pogosto časovno omejeno, saj se lahko pacientovo stanje hitro spremeni in ne dobi pomembnih podatkov.
Razprava in sklep: V urgentni obravnavi so ključnega pomena hitrost obravnave, sposobnost postavljanja prioritet ter strokovnost obravnave. Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki odločajo o življenju. V okviru paliativne oskrbe pri pacientu z neozdravljivo boleznijo se izvajajo intervencije, kot so lajšanje obremenjujočih simptomov, postavitev ciljev ter vzpostavitev terapevtske komunikacije. Pozornost je usmerjena na duhovne in socialne skrbi pacienta.
Keywords: paliativna oskrba, pacient, kronične bolezni, urgenca, intervencija
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 1078; Downloads: 257
 Full text (545,44 KB) |
32. Vpliv kajenja na zdravstveno stanje pri bolnikih, obolelih s kronično obstruktivno pljučno boleznijoDžanela Mehić, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena od najbolj pogostih bolezni v svetu, za katero je značilno postopno omejevanje pretoka zraka. Tobačni dim je glavni dejavnik tveganja za razvoj KOPB, zato je treba kadilcem zagotoviti svetovanje za opustitev kajenja. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako kajenje vpliva na zdravstveno stanje pri bolnikih s KOPB.
Metode: Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Z Boolovimi operaterji smo določili iskalni niz s ključnimi besedami. Članke smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov Joana Briggs Institute (JBI). Izbrano literaturo smo uvrstili v hierarhijo dokazov po avtorjih Polit & Beck (2012). Izvedli smo tematsko analizo znanstvenih in strokovnih člankov ter sintetizirali rezultate. Z upoštevanjem korakov tematske analize smo najprej sintetizirali podatke, ki so izhajali iz rezultatov končnega izbora preglednih člankov po korakih Braun & Clarke (2006).
Rezultati: Od pridobljenih 819 člankov smo v končno analizo vključili 5 člankov. Rezultati so pokazali, da kajenje v veliki meri vpliva na zdravstveno stanje obolelih s KOPB, na njihovo telesno zmogljivost, napredovanje bolezni in nastanek še mnogih drugih.
Razprava in sklep: Ljudje so v današnji družbi poleg aktivnega kajenja izpostavljeni tudi pasivnemu kajenju. Že mladi začnejo s kajenjem, kar posledično vpliva na nastanek KOPB, slabo telesno zmogljivost, astmo, kronični bronhitis in še mnogo drugih. Kajenje pa je eden izmed glavnih dejavnikov poslabšanja zdravstvenega stanja bolnikov, obolelih s KOPB.
Keywords: pacient, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, vpliv.
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 1219; Downloads: 295
Full text (509,22 KB) |
33. Komunikacijske ovire medicinske sestre v ambulanti družinske medicineNadja Potočnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Komunikacijske ovire povzročijo, da dano sporočilo ni predano tako, kot je bilo mišljeno. Ovire lahko nastanejo v vseh procesih komunikacije s strani pošiljatelja, prejemnika ali s strani okolja. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so komunikacijske ovire medicinske sestre v ambulanti družinske medicine.
Metode: Raziskava zaključnega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja, s katero smo želeli pridobiti podatke o komunikacijskih ovirah medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na osnovi strokovne literature. Podatke smo analizirali in prestavili s pomočjo grafov in tabel. Uporabili smo deskriptivne in inferenčne statistične metode.
Rezultati: Ugotovili smo, da medicinske sestre v povprečju dobro zaznajo komunikacijske ovire, vendar pogosto nimajo dovolj časa in veščin, da bi se nanje ustrezno odzvale. Izračunali smo, da 58 % anketiranih meni, da niso dovolj poučeni za primere, ko nastane komunikacijska ovira.
Razprava in sklep: Potrebno bi bilo narediti več raziskav s področja prepoznavanja komunikacijskih ovir v zdravstveni negi. Potrebna bi bila tudi dodatna izobraževanja medicinskih sester o spopadanju z nastalimi komunikacijskimi ovirami pri njihovem delu.
Keywords: komunikacija, komunikacijske ovire, medicinska sestra, pacient
Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 1111; Downloads: 179
Full text (1,33 MB) |
34. Zdravstveno negovalna obravnava pacienta z adrenalno krizoKarli Ornik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Adrenalna kriza je akutno stanje, ki se najpogosteje pojavlja pri pacientih s primarno insuficienco nadledvične žleze. Gre za potencialno smrten dogodek. Splošni simptomi in redkost bolezni pa zdravstvenemu kadru na urgentnih oddelkih omejujejo optimalno zdravstveno obravnavo. Namen diplomskega dela je opredeliti adrenalno krizo kot urgentno stanje pri pacientih z insuficienco nadledvične žleze ter opisati zdravstveno-negovalno obravnavo pacienta z adrenalno krizo.
Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene in strokovne literature. Uporabljeni sta bili deskriptivna in komparativna metoda dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in SAGE. Potek iskanja pa je prikazan z diagramom PRISMA po metodi vsebinske analize.
Rezultati: V končni pregled smo vključili šest člankov. Zdravstvena obravnava zajema sprejem pacienta, neprekinjen nadzor pacientovih vitalnih funkcij in njihovo dokumentiranje. Sledijo preiskave, aplikacija terapije po naročilu zdravnika ter zdravstveno-vzgojno delo.
Razprava in sklep: Pacienta obravnavamo po procesni metodi dela z ugotavljanjem potreb (opazovanje, merjenje, fizični pregled, negovalna in medicinska anamneza, pridobitev informacij od svojcev). Na področju adrenalne krize je zaradi redkosti bolezni in nespecifičnosti simptomov pomembna edukacija zdravstvenega osebja na urgentnih oddelkih, saj premalo znanja vodi v neoptimalno zdravstveno obravnavo. Bistvenega pomena je tudi zdravstveno-vzgojno delo, namenjeno pacientom in svojcem.
Keywords: Adrenalna kriza, zdravstvena obravnava, pacient, insuficienca nadledvične žleze.
Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 808; Downloads: 84
Full text (952,90 KB) |
35. Na osebo osredotočena oskrba pod okriljem paliativne oskrbeJožica Černe Kolarič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe se veča možnost razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni pri posameznikih. Na osebo osredotočena paliativna oskrba je eden izmed pomembnih pristopov k ohranitvi in izboljšanju kakovosti življenja pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo ter pomembnimi drugimi. Iz tega razloga je namen pregleda raziskati vidike, ki so ključnega pomena za izvajanje na osebo osredotočene oskrbe v okviru paliativne oskrbe.
Metode: Uporabili smo sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Upoštevali smo PRISMA smernice za izvedbo sistematičnega pregleda, za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov smo uporabili tematsko analizo podatkov.
Rezultati: Od 1.332 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili sedem člankov. Identificirali smo pet sekundarnih tem, navezujoč se na ključne elemente nudenja na osebo usmerjene paliativne oskrbe pri pacientih s kronično nenalezljivo boleznijo: (1) Pristop k paliativni oskrbi; (2) Vidiki paliativne oskrbe; (3) Paliativno okolje, (4) Zgodnje izvajanje paliativne oskrbe in (5) Ovire pri izvajanju paliativne oskrbe.
Razprava in sklep: Iz vključenih sistematičnih pregledov je razvidno, da ima na osebo osredotočena paliativna oskrba pozitiven učinek na ohranitev in krepitev kakovostnega življenja pacienta, če se izvaja dovolj zgodaj in vključuje na osebo osredotočena načela ter vnaprej določen načrt, ki nudi podporo pomembnim drugim ter drugim zdravstvenim delavcem, ki pridejo v stik s pacientom.
Keywords: Paliativna oskrba, sistematični pregled, pacient, kronična nenalezljiva bolezen
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1442; Downloads: 339
Full text (682,28 KB) |
36. Kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanalaAna Auda, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega
živca v ravni zapestja. Najpogosteje se zdravi operativno s sprostitvijo živca z upanjem
na pozitiven izid. Na izid imajo vpliv tudi drugi dejavniki, kot so kronična obolenja,
psihični in fizični pritiski. Namen zaključnega dela je bil opisati kakovost življenja po
operaciji sidnroma karpalnega kanala.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled
literature. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom, rezultate smo
sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Za kritično analizo smo uporabili
orodje JBI.
Rezultati: Od skupno 519 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 12
študij. Glede na vsebinsko analizo podatkov smo poimenovali glavno kategorijo:
kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanala in izoblikovali 4
podkategorije: (1) funkcija roke, (2) bolečina, (3) ocena kakovosti, (4) intervencije za
dvig kakovosti.
Razprava in sklep: Pacientova kakovost življenja se izboljša po operaciji. Prejeti mora
navodila, ki se jih mora skrbno držati, saj s tem še bolj pripomore k izboljšanju
kakovosti življenja po operaciji. Pacienti so zadovoljni z izidom operacije.
Keywords: Sindrom karpalnega kanala, rezultat, kakovost življenja, pacient, operacija
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1647; Downloads: 304
Full text (673,09 KB) |
37. Komunikacijske ovire pri pacientu na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapijeMarina Mernik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Ovire in zapleti na področju komunikacije v intenzivni terapiji pri pacientu na mehanski ventilaciji lahko povzročijo bolečino, strah in tesnobo. Vse to pa lahko dodatno poslabša pacientovo zdravstveno stanje ter podaljša čas hospitalizacije. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom raziskati ovire, s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri komunikaciji s pacientom na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Medline. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo predstavili v diagramu PRIZMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali z uporabo vsebinske analize. Rezultati: Raziskave iz 15 relevantnih člankov kažejo, da je uspešnost komunikacije pri pacientu na mehanski ventilaciji zmanjšana zaradi številnih ovir, ki lahko nastanejo s
strani medicinske sestre ali s strani pacienta. S prepoznavanjem in odpravljanjem komunikacijskih ovir lahko dosežemo učinkovitejšo komunikacijo, s tem pa omogočimo pacientu, da lahko izrazi svoje potrebe, želje in lažje sodeluje v procesu zdravljenja. Razprava in sklep: Komunikacijo pri pacientih na mehanski ventilaciji spremljajo številne komunikacijske ovire, ki jih je ob upoštevanju pacientovega zdravstvenega stanja in uporabi komunikacijskih pripomočkov možno zmanjšati. V bodoče bi bilo treba uvesti dodatna izobraževanja in dati večji poudarek sami komunikaciji s temi pacienti.
Keywords: komunikacija, ovira, mehansko ventiliran pacient, enota intenzivne terapije
Published in DKUM: 17.08.2021; Views: 1531; Downloads: 150
Full text (590,82 KB) |
38. Življenje z ulceroznim kolitisom: študija primeraAdrijana Klep, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Ulcerozni kolitis je vnetna črevesna bolezen, za katero dandanes zboli veliko mladih ljudi. Pacienti, ki zbolijo za ulceroznim kolitisom, se nenehno srečujejo z negovalnimi problemi, ki jim otežujejo vsakdanje življenje. Pomembno vlogo pri obvladovanju težav imajo svojci, zdravnik in zaposleni v zdravstveni negi, ki jih vzpodbujajo, spremljajo zdravstveno stanje in delujejo zdravstveno vzgojno.
Metode: V zaključnem diplomskem delu smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvalitativno metodologijo. Pacientko smo obravnavali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Na osnovi življenjskih potreb in ugotovljenih potreb po zdravstveni negi, smo izpostavili negovalne probleme in naredili načrt zdravstvene nege.
Rezultati: Kot najbolj izpostavljene negovalne diagnoze, se pri obravnavani pacientki v zagonu bolezni pojavijo slab apetit, težave pri odvajanju, bolečine v spodnjem delu trebuha in strah. Ob prejemanju biološkega zdravila adalimumab se sedaj njeno zdravstveno stanje izboljšuje.
Razprava in sklep: Ulcerozni kolitis vpliva na vsakdanje življenje pacientke in njenih svojcev. Pomembno je, da se pacienti kontinuirano izobražujejo v sklopu svoje bolezni in so tako samostojni v vsakdanjem življenju.
Keywords: kronično vnetje črevesja, ulcerozni kolitis, biološko zdravilo, pacient, zdravstvena nega
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1172; Downloads: 188
Full text (912,82 KB) |
39. |
40. Obravnava pacienta z motnjami dihanja v spanjuŽiga Zalokar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Teoretično izhodišče: K motnjam spanja štejemo težave, ko človek ne more zaspati ali spati preko cele noči. Pogosto prihaja do sindroma spalne apneje, ki je ena izmed najpogostejših motenj. Z izvedeno raziskavo smo odgovorili na določena vprašanja. Namen diplomskega dela je bil raziskati obravnavo pacienta z motnjami dihanja v spanju, ki si na domu izvede polisomnografijo.
Metodologija: Izvedli smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo predstavili dobljene rezultate in posledično odgovorili na raziskovalna vprašanja. Sodelovalo je 50 anketirancev.
Rezultati: Pacienti, vključeni v raziskavo, so se srečevali z raznimi občutki. Večina jih je diagnostiko motenj dihanja v spanju na domu izvedla odlično, z dobrimi rezultati. Nekaj pa jih je bilo pozitivnih in je bila potrebna nadaljnja diagnostika. Navajali so zadovoljstvo ob sami izvedbi preiskave, velika večina je navedla težave, ki jim povzročajo motnje spanja, kot so hrup in svetloba. Sami smo ugotovili, da je potrebna boljša predstavitev in podajanje navodil pacientom pred samo izvedbo.
Razprava in zaključek: Polisomnografija na domu je po pregledu literature in pričanju pacientov boljša, saj pacienti doma lažje zaspijo kot v spalnem laboratoriju. Ugotovili smo, da majhen odstotek pacientov ni mogel popolnoma nič spati, saj jih je nameščen aparat oviral. Obravnava samega pacienta je zelo raznolika in pusti pečat na zaposlenih v zdravstvu, predvsem zaradi tistih preiskovancev, ki smo jim obolenje diagnosticirali in se jim je kvaliteta življenja izboljšala v največji možni meri.
Keywords: motnje dihanja, pacient, zdravstvena nega, apneja
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 1365; Downloads: 126
Full text (1,15 MB) |
