21. Zdravstvena nega pacienta po operaciji hernioplastikePetra Kuzma, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Izraz hernija ali kila pomeni izstopanje in/ali izbočenje dela normalne vsebine neke telesne votline skozi nenormalno odprtino v njeni steni. Pri abdominalnih hernijah gre za izboklino peritoneja skozi odprtino v trebušni steni. Hernijo zatipamo, ko del trebušnih organov izstopi v kilno vrečo. Namen zaključnega dela je opisati zdravstveno nego pacienta po hernioplastiki in raziskati, kakšno vlogo ima pri tem medicinska sestra.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe po operaciji hernioplastike vsaj 2 do največ 5 dni po operaciji (n = 50). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne metode dela.
Rezultati: Rezultati analize so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri aktivnostih zmanjšanja bolečine po hernioplastiki. Največji vpliv se kaže pri negovalnih postopkih za lajšanje bolečin, zagotavljanju primerne okolice za miren spanec in zdravljenju bolečine s protibolečinskimi tabletami. Nekoliko manj se vpliv kaže pri učenju obnašanja med dejanji, ki povzročajo bolečino, ter pri položajih za njeno zmanjšanje.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima medicinska sestra velik vpliv na pacienta pred operacijo hernioplastike, saj ga pripravi in pouči o obdobju po operaciji, bolečini in vrnitvi v domače okolje. Prav tako smo ugotovili, da bi se z boljšo vključenostjo medicinskih sester pred operacijo lahko izboljšali nefarmakološki ukrepi za zmanjšanje bolečine.
Keywords: hernija, zdravstvena nega, hernioplastika, pacient, medicinska sestra
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 642; Downloads: 106
 Full text (1,18 MB) |
22. Kakovost življenja pacienta po transplantaciji jeterTeja Nemec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Jetra so največji organ v človeškem telesu in imajo veliko nalog. Kadar pride do večje poškodbe na jetrih, lahko ta vodi v njihovo odpoved. Za takšne primere je edina rešitev transplantacija jeter. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacienta po transplantaciji jeter.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, saj smo dela avtorjev med seboj primerjali in analizirali. Za iskanje literature smo uporabili tuje podatkovne baze PubMed in CINAHL. Raziskave so temeljile na odrasli populaciji in opisu kakovosti življenja po transplantaciji jeter.
Rezultati: Pacienti po transplantaciji jeter doživljajo pozitivne in negativne učinke transplantacije. Čeprav jim je znova omogočeno, da ponovno normalno zaživijo ter se vrnejo na delo, se srečujejo z novo nastalimi zdravstvenimi težavami ter obveznostmi. Nekatere zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo, so depresija, anksioznost, težave s spancem in abdominalna hernija. Do konca življenja morajo pacienti jemati imunosupresivna zdravila, ki jim jih predpiše zdravnik.
Diskusija in zaključek: Čeprav transplantacija za nekatere pomeni nov začetek, je za druge preizkušnja. S seboj lahko prinese fizične in psihične težave, ki se jih morajo prejemniki transplantata zavedati. Pomembna je dobra poučenost o zdravem načinu življenja, znakih odpovedi transplantata, samooskrbi ter zdravilih, ki jih pacient jemlje.
Keywords: Transplantacija jeter, pacient, kakovost življenja, transplantat jeter
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 692; Downloads: 94
Full text (1000,87 KB) |
23. |
24. Pomen zdravstveno vzgojnih intervencij pri pacientu, ki prejema antikoagulantno terapijoMateja Smolić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Antikoagulanti (AK) so zdravila, ki imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka krvnih strdkov, uporabljajo se za različne bolezni, motnje in stanja, ki so povezana s trombemboličnimi dogodki. AK terapija povečuje kompleksnost predpisovanja, ki zahteva podporo in usposabljanje zdravstvenih delavcev ter uporabo različnih kliničnih protokolov in načinov izobraževanja. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen vzgojno-izobraževalnih intervencij MS za pacienta, ki prejema AK terapijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo in metodo kompilacije. Literaturo, ki smo jo pridobili s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Cochrane library ter Medline, katerih celoten pregled smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Izobraževalni programi morajo vsebovati standardizirane, jasno opredeljene vsebine, ki se osredotočajo na vrzeli v znanju in so pomembne za varno uporabo AK terapije. Izobraževanje pacientov, ki ga izvajajo MS na podlagi video predstavitve, brošure in vprašalnika, je praktično dosegljivo in trajno izboljšuje razumevanje varnostnih vidikov zdravljenja, kar dokazuje, da bi takšne oblike izobraževanja bilo treba uvesti v rutinsko prakso.
Razprava in zaključek: MS ima pomembno vlogo pri obravnavi pacienta, ki prejema AK terapijo, kajti brez ustreznega izobraževanja obstajajo možnosti zapletov, ki lahko vodijo v smrt. Ob ustreznem izobraževanju pacientov lahko dosežemo pozitivne rezultate, pomembno je, da se zavedamo, da MS ne le poučuje, temveč pripravlja pacienta na spremenjen način življenja.
Keywords: antikoagulant, AK terapija, pacient, zdravstveno vzgojne intervencije
Published in DKUM: 27.03.2023; Views: 685; Downloads: 136
Full text (1,04 MB) |
25. Identifikacija komunikacijskih ovir pri obravnavi kulturno raznolikih pacientovEdita Bajraj, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Komunikacija je proces izmenjave informacij med ljudmi na različne načine. Veliko krat zaradi različnih razlogov pride do ovir, ki otežujejo komunikacijo. Tudi takrat, ko imajo zdravstveni delavci in pacienti različno kulturno in jezikovno ozadje, komunikacija predstavlja izziv. Namen našega zaključnega dela je s pregledom literature raziskati ovire v komunikaciji, ki nastajajo pri obravnavi kulturno raznolikih pacientov ter kako jih zdravstveni delavci rešujejo. Metode: V zaključnem delu smo pregledali znanstveno literaturo izbrane tematike. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINHAL in SAGE journals. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela ter metoda analize in sinteze. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama, na podlagi hierarhije dokazov smo izvedli oceno moči dokazov. Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 člankov. Ugotovljeno je bilo, da so jezikovne in odnosne ovire največje ovire, ki nastajajo pri obravnavi kulturno raznolikih pacientov. Razprava in sklep: Pomembno je, da ima vsak posameznik enakopraven dostop do zdravstvenih storitev ter da so medicinske sestre ustrezno usposobljene za premagovanje komunikacijskih ovir, predsodkov in stereotipov pri oskrbi kulturno raznolikih pacientov.
Keywords: kulturna raznolikost, pacient, komunikacijske ovire
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 727; Downloads: 242
Full text (1,13 MB) |
26. Pravna ureditev nekonvencionalne medicine : magistrsko deloMiha Erhatič, 2022, master's thesis Abstract: Obstoječa pravna ureditev področja nekonvencionalne medicine je v Sloveniji urejena pomanjkljivo in nezadovoljivo ter zato potrebna korenite posodobitve in prenove. Trenutno veljavna zakonodaja, izvajanje nekonvencionalnih metod zdravljenja, namenja zgolj zdravilcem in obenem omejuje terapevtsko svobodo zdravnikom, saj je izvajanje vseh ostalih metod, ki ne sodijo na področje konvencionalne medicine, za njih prepovedano.
Keywords: nekonvencionalne medicina, zdravilec, zdravnik, uporabnik storitve, pacient
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 609; Downloads: 102
Full text (664,19 KB) |
27. Pomen telefonskega spremljanja pacienta v post-operativnem obdobju po odpustu iz bolnišniceTjaša Pavlinič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Spremljanje in nadzor pacienta v post-operativnem obdobju v domačem okolju s pomočjo telefonskega klica medicinske sestre olajša pacientu prehod med bolnišničnim ter domačim okoljem. S to intervencijo hitreje ugotovimo morebitne komplikacije po operaciji, pacientom pa lahko tudi svetujemo ob pojavu težav. Namen zaključnega dela je opisati pomen telefonskega spremljanja pacienta v post-operativnem obdobju po odpustu iz bolnišnice.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli sistematični pregled literature, pri tem pa uporabili deskriptivno metodo dela. Za iskanje literature smo uporabili podatkovne baze: Science Direct, PubMed in Cinahl, kjer smo se osredotočili na strokovne članke ter literaturo, ki so se nanašali na telefonsko spremljanje pacienta po operaciji v domačem okolju. Prikaz uporabljenih člankov smo prikazali v PRISMA diagramu.
Rezultati: V podrobno analizo smo vključili 11 člankov. Rezultati so pokazali, da so bili pacienti klica medicinske sestre veseli, saj so se lahko tako pogovorili o njihovem zdravstvenem stanju in težavah, s katerimi so se soočali po odpustu v domače okolje. Prav tako se je telefonsko spremljanje pacienta pokazalo kot učinkovito orodje za zgodnje prepoznavanje zapletov po operaciji, izobraževanje pacienta, preverjanje razumljivosti in interpretacije informacij, ki jih je pacient dobil ob odpustu.
Razprava in sklep: Glavni pomen telefonskega spremljanja pacienta v domačem okolju v post-operativnem obdobju je ugotavljanje oziroma spremljanje zdravstvenega stanja pacienta, operativnih ran ter potencialnih težav – komplikacij. Prednost spremljanja je dosegljivost in čas medicinske sestre, da pacientu odgovori na vsa zastavljena vprašanja, ga spodbuja, vodi, svetuje ter izobražuje.
Keywords: pooperativni telefonski klic, pooperativne komplikacije, kirurški pacient
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 504; Downloads: 74
Full text (1,27 MB) |
28. Zdravstveno pogojena kakovost življenja pacienta po odstranitvi možganskega tumorjaEva Stoilković, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Možganski tumor je posledica nenormalnega razvoja možganskih celic. Za zdravljenje možganskega tumorja se v večini primerov poslužujejo kirurške operacije, ki ima vpliv na bolnikovo kakovost življenja po njej. Namen zaključnega dela je ugotoviti zdravstveno pogojeno kakovost življenja pri pacientu po odstranitvi možganskega tumorja.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl in Sage ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je kakovost življenja pacienta po odstranitvi možganskega tumorja pomembno prizadeta, kar se kaže na fizičnem, psihičnem in socialnem področju. Prizadete so kognitivne funkcije bolnika, vključno s spominom, pozornostjo, hitrostjo obdelave podatkov, izvršilno funkcijo in delovnim spominom, zaznati je tudi pojav depresije in anksioznosti. Kakovost življenja je lahko prizadeta od 1 meseca in vse do 120 mesecev po operaciji.
Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki se pojavijo po odstranitvi možganskega tumorja, lahko trdimo, da se poslabša zdravstveno pogojena kakovost življenja pacienta. Pomembno vlogo ima zdravstveno osebje, ki z ustreznimi intervencijami, izobraževanjem in podporo pacientu in svojcem pomaga izboljšati nadaljnjo kakovost življenja.
Keywords: pacient, možganski tumor, zdravstveno pogojena kakovost življenja
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 722; Downloads: 127
Full text (539,48 KB) |
29. Priprava otroka s celiakijo na endoskopsko preiskavoAnela Zukić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo opisali diagnosticiranje, zdravljenje celiakije pri otroku in pomembno vlogo medicinske sestre pri pripravi otroka s celiakijo in njihovih staršev na samo izvedbo endoskopije.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo ter kot raziskovalni instrument anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni. V anketi so sodelovali otroci, starejši od 10 let, ki so zastavljena vprašanja razumeli, in starši otrok s celiakijo. Sodelovalo je 75 anketirancev. Uporabili smo opisno statistiko. Predstavljene grafe smo tekstovno interpretirali. Za analizo odprtih anketnih vprašanj smo uporabili metodo vsebinske analize.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 164 anketirancev. Povprečna starost je 36,8 leta. Največ sodelujočih je bilo na endoskopski preiskavi drugič. 58 % sodelujočih je povedalo, da niso bili deležni fizične priprave, 52 % ni bilo deležnih niti psihične priprave. Tisti, ki so bili deležni tako psihične kot tudi fizične priprave, so povedali, da jih je pripravila na preiskavo v 70 % medicinska sestra. Polovica vseh sodelujočih se strinja, da so pisna navodila bila razumljiva, druga polovica si deli različna mnenja, od razumljivosti do nerazumljivosti.
Razprava in sklep: Pri pripravi otroka na endoskopijo so starši, otrok, zdravnik in medicinska sestra enakovredni. Naloga medicinske sestre in zdravnika je, da si skozi pogovor pridobita zaupanje, vzpostavita dober medosebni odnos in da dovolj dobro informirata starše in otroka o pripravi na preiskavo, izvedbi te ter si pridobita soglasje. Raziskava je pokazala, da bi lahko bolje informirali otroke in starše, kot tudi, da bi se morali bolj posvetiti psihični in fizični pripravi otroka na preiskavo, da bi se strah zaradi izvedbe preiskave zmanjšal.
Keywords: psihična in fizična priprava, pediatrični pacient, preiskava
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 934; Downloads: 88
Full text (1,71 MB) |
30. Opredelitev medicinske napake skozi sodno prakso : magistrsko deloEva Žagar, 2022, master's thesis Abstract: Zdravstveni delavci se pri svojem delu pogosto znajdejo v težkih situacijah, kjer je od njihove odločitve odvisno pacientovo zdravje in življenje. Vso zdravstveno osebje se pri svojem delu srečuje z različnimi pravnimi in etičnimi dilemami, zato se od njih pričakujejo tudi določene osebne lastnosti, predvsem moralne kvalitete. Hkrati s tem se od njih pričakuje, da bodo pri svojem delu ravnali z zadostno skrbnostjo in strokovnostjo, njihovo dolžno ravnanje pa je jasneje opisano z zakoni in veljavnimi medicinskimi standardi. Pri svojem delu so zdravstveni delavci osebno – moralno, poklicno – deontološko in pravno odgovorni. Kadar je pacientovo poslabšanje zdravja posledica njihovega nestrokovnega in nepravilnega ravnanja ter odstopa od pričakovanih norm zdravstvene stroke, lahko govorimo o medicinski napaki. V primeru takšnih odstopanj od pričakovanih norm in pravil je zdravstveni delavec pravno odgovoren in lahko za svoja ravnanja odgovarja v okviru kazenskega, odškodninskega ali disciplinskega postopka. Od teže in okoliščin posameznega primera medicinske napake oziroma od ravnanj posameznega zdravstvenega delavca je odvisno, kateri izmed naštetih postopkov bo uveden za vsak posamezen primer neskrbnega oziroma nestrokovnega zdravljenja. S pojmom medicinska napaka opisujemo ravnanje, ki bistveno odstopa od profesionalnih standardov in kršitev dolžne skrbnosti ter pazljivosti. Vsako poslabšanje zdravja pacienta nujno ne pomeni medicinske napake. Ker so medicinski posegi vedno nujno povezani z določenim tveganjem, je potrebno jasno razmejiti, katero ravnanje predstavlja medicinsko napako, in kdaj govorimo o zapletu, saj le medicinska napaka povzroči pravno odgovornost zdravstvenega delavca.
Keywords: medicinska napaka, pacient, zdravstvena storitev, odgovornost zdravnika, standard dobrega strokovnjaka, malomarno zdravljenje, Zdravniška zbornica Slovenije
Published in DKUM: 17.02.2022; Views: 1405; Downloads: 375
Full text (1,40 MB) |
