91. Samooskrba pacientov z multiplo sklerozo v domačem okoljuTina Hohler, 2016, undergraduate thesis Abstract: Multipla skleroza se pri večini pacientov začne kot obdobje z nepredvidljivimi ponovitvami in remisijami bolezni. Simptome in znake multiple skleroze delimo na tipične, ki so najpogostejši in atipične, ki so bolj redki. Najbolj izraženi znaki multiple skleroze so motnje čutenja, preživahni refleksi ter motnje vida in govora. Namen diplomskega dela je ugotoviti možnost samooskrbe pri ljudeh z multiplo sklerozo in analizirati kako imajo prilagojeno okolje za lažje izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, empirični del je temeljil na kvantitativni metodi dela. Za zbiranje empiričnih podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik s vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Urejene in analizirane podatke smo predstavili v grafih in tabelah. V raziskavi smo anketirali 145 oseb s potrjeno diagnozo multiple skleroze, starih več kot 18 let. Raziskavo smo izvedli med člani Združenja multiple skleroze Slovenije, v eni izmed podružničnih enot ter na spletu, na enem izmed družbenih omrežij, v skupini, v katero so vključeni samo pacienti z multiplo sklerozo. Rezultati raziskave kažejo, da lahko 56,6 % anketiranih pacientov še vedno samih skrbi zase, medtem ko se 30,3 % tistih, ki potrebujejo delno pomoč, največkrat obrne na svojo družino. 37,2 % vseh anketirancev je navedlo, da so najmanj samostojni pri gibanju, predvsem pri hoji. Prav tako 46 % anketirancev meni, da so najhujše posledice multiple skleroze težave pri hoji. Za lažje zadovoljevanje svojih potreb, pa anketirani največkrat poskrbijo z ograjo na stopnišču, kar je navedlo 57,2 % vseh vprašanih. V raziskavi je ugotovljeno, da je večina anketiranih pacientov z multiplo sklerozo še vedno samostojnih ter za svoje delovanje potrebujejo le občasno pomoč drugih oseb. Pacientom je lahko v veliko oporo tudi članstvo v Združenju multiple skleroze Slovenije, kjer jim nudijo pomoč pri spopadanju z boleznijo ter jim omogočajo vsakoletne terapije v zdraviliščih. Za obolele bi bila brezplačna asistenca in pomoč, ki bi bila na voljo kadarkoli, ključna, saj bi le tako lahko čim dlje časa živeli v domačem okolju.
Keywords: Multipla skleroza, samooskrba, pacient, osnovne življenjske potrebe.
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1965; Downloads: 281
 Full text (437,66 KB) |
92. DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVUJana Balažič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Keywords: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1804; Downloads: 181
Full text (585,64 KB) |
93. POVEZANOST OCENE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN POTREB FORENZIČNIH PSIHIATRIČNIH PACIENTOV V UKC MARIBORNastja Ornik, 2016, master's thesis Abstract: Teoretično ozadje: Vse pomembneje je usmerjati pozornost na tiste, ki trpijo zaradi duševnih bolezni. Duševne bolezni namreč omejujejo posameznike v vsakdanjem delovanju in posledica tega je slabša kakovost življenja. Forenzični psihiatrični pacienti predstavljajo eno izmed bolj specifičnih populacij, ki jim psihično stanje otežuje življenje in so v splošnem zelo ranljiva skupina s povečanimi potrebami po skrbi za njihovo zdravje. V raziskovanju kakovosti življenja je poleg objektivnih življenjskih pogojev treba analizirati tudi subjektivno percepcijo in oceno posameznikov o kakovosti njihovega življenja in zadovoljenosti njihovih potreb.
Metoda: Za pridobivanje podatkov smo uporabili Obrazec z osnovnimi podatki o forenzičnem psihiatričnem pacientu, Lestvico življenjskih spretnosti (LSP-16), Lestvico splošne ocene delovanja (GAF), Vprašalnik kvalitete življenja (FQL-SV) in Camberwellovo oceno potreb-forenzična klinična verzija (CANFOR-C). V raziskavo je bilo vključenih 30 forenzičnih psihiatričnih pacientov, starih od 24 do 73 let, ki se zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na psihiatričnem oddelku enote za forenzično psihiatrijo. Vzorec osebja je predstavljajo 9 zaposlenih na enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor.
Rezultati: Zaradi majhnega vzorca se kažejo tendence, da se z večanjem zadovoljenih potreb udeležencev veča tudi kakovost življenja in obratno. Z višanjem kakovosti življenja se izboljšuje tudi splošno delovanje udeležencev, vendar povezava ni statistično pomembna. Z večanjem kakovosti življenja in višanjem števila zadovoljenih potreb se večajo življenjske spretnosti. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v spolu glede na kakovost življenja, življenjske spretnosti in število zadovoljenih potreb udeležencev. Obstaja statistično pomembna razlika glede na sodno situacijo samo v življenjskih spretnostih. Udeleženci so zadovoljenost potreb v povprečju ocenjevali veliko nižje v primerjavi z osebjem.
Zaključki: Forenzični psihiatrični pacienti so poleg zdravljenja duševne bolezni tudi v procesu rehabilitacije, ki jih pripravlja na ponovno življenje v skupnosti. Motiviranost je pomembna komponenta zdravljenja in je hkrati povezana tudi z motivom zadovoljevanja ne le osnovnih, temveč tudi višjih potreb. Posledično se z zadovoljenostjo potreb boljša kakovost življenja in življenjske spretnosti, kar prispeva k višjemu nivoju splošnega delovanja. Zagotavljanje oskrbe tem pacientom pomeni sodelovanje strokovnjakov z različnih področij socialnega in zdravstvenega varstva.
Keywords: Forenzična psihiatrija, forenzični pacient, kakovost življenja, potrebe.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2766; Downloads: 272
Full text (919,23 KB) |
94. OBRAVNAVA PACIENTKE PO ABDOMINOPLASTIKIIris Sušek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pacientko po abdominoplastiki. V prvem delu diplomskega dela predstavimo abdominoplastiko in vrste abdominoplastike. Predstavimo načrtovanje operativnega posega, navedemo možne zaplete po operaciji in pomen nošenja trebušnega pasu v pooperativnem obdobju. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacientke po abdominoplastiki. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo dobili s pomočjo intervjuja in zdravstvene dokumentacije. Pacientko smo obravnavali po procesni metodi Virginije Henderson. Raziskava je potrdila, da 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson zagotavlja celovito obravnavo pacientke po abdominoplastiki. Pri pacientki po abdominoplastiki sta bila ugotovljena dva prioritetna negovalna problema: nevarnost infekcije in moteno doživljanje telesne podobe. Zavedamo se, da je medicinska sestra s svojo strokovnostjo in pristopom v veliki meri pomembna pri čimprejšnjem okrevanju pacientov. Kontinuirana in skrbno načrtovana zdravstvena nega pacientov lahko prepreči morebitne pooperativne zaplete in sočasno izboljša kvaliteto pacientovega življenja.
Keywords: Abdominoplastika, pacient, zdravstvena nega, samopodoba, operacija.
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1331; Downloads: 148
Full text (804,14 KB) |
95. OBLIKE IN METODE DELA PRI PACIENTIH Z DEMENCO V OKVIRU ZDRAVSTVENE NEGEMajda Horvat, 2016, undergraduate thesis Abstract: Demenca je težka življenjska preizkušnja za vse vpletene, za paciente z demenco, njihove svojce, prijatelje, sosede in strokovnjake. V bolnišničnem okolju smo prav medicinske sestre najpogosteje vključene v izvajanje aktivnosti pri pacientu z demenco, zlasti v okviru zdravstvene nege. Pogoj za celovit pristop pri delu s pacienti z demenco je poznavanje in razumevanje demence in težav, ki jih bolezen prinaša ter ustrezno prilagajanje aktivnosti njihovim zmožnostim na posamezni stopnji bolezni. Staranje družbe in rast števila obolelih za demenco pa prinašata zanimanje za nove pristope v zdravstveni negi teh oseb. Namen diplomskega dela je predstaviti oblike in metode dela pri pacientih z demenco ter na podlagi objavljenih člankov in raziskav ugotoviti, ali se omenjene oblike in metode vključujejo v aktivnosti zdravstvene nege in prispevajo k celostni obravnavi pacienta z demenco. V diplomskem delu, ki ima teoretični značaj, smo uporabili opisno metodo dela. Poznavanje načina življenja pacienta z demenco je ključnega pomena za njegovo obravnavo. Medicinske sestre, ki izvajajo aktivnosti zdravstvene nege s procesno metodo dela, z interakcijsko metodo dela prilagajajo ukrepe pacientovim zmogljivostim, potrebam in željam. Pri izbiri aktivnosti morajo paziti, da le-te niso prezahtevne, saj lahko izzovejo izgubo samospoštovanja, odpor, obupanost in posledično neuspeh, ali pa, da naloge niso prelahke, saj nimajo želenega učinka. Metode dela iz tujine, ki se uvajajo tudi pri nas, omogočajo, da se aktivnosti posamezniku prilagodijo glede na stadij bolezni. Psihosocialni ukrepi vključujejo prilagoditev okolja, komunikacijo primerno pacientu z demenco, multisenzorno stimulacijo. Pacienti z demenco, zlasti pa svojci, pričakujejo, da so osebe, ki sodelujejo z njimi, pozitivno naravnane in da imajo veliko mero empatije. Z ustreznim pristopom, komunikacijskimi veščinami in vseživljenjskim pridobivanjem novih znanj medicinska sestra pacientu z demenco zagotovi kakovostno in dostojno življenje.
Keywords: demenca, pacient, medicinska sestra, oblike in metode dela
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 2043; Downloads: 416
Full text (427,67 KB) |
96. AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTU S PLJUČNIM RAKOMMonika Sobočan, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Pljučni rak je maligna bolezen dihalnih organov, za katero je značilna hitra rast malignih celic. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je kajenje. Prvi znaki pljučnega raka so zelo raznoliki in neznačilni. Najpogosteje se pojavljajo dražeč kašelj, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, hujšanje in oslabelost. Eden izmed glavnih ciljev zdravljenja bolezni je lajšanje težav in preprečevanje zapletov. Oskrba pacienta s pljučnim rakom mora biti celostna in kontinuirana. Namen diplomskega dela je predstaviti bolezen pljučni rak in na podlagi študije primera obravnavati pacienta po konceptualnem modelu Virginie Henderson.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Študijo primera pacienta s pljučnim rakom smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na Oddelku za pljučne bolezni. Pacient je bil obravnavan s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika in pogovora s člani zdravstvenega tima. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne probleme.
Rezultati: Na podlagi študije primera smo ugotovili, da pri obravnavanem pacientu s pljučnim rakom najbolj izraženi negovalni problemi zajemajo težave z dihanjem in dražečim kašljem ter bolečino v prsih. Negovalne diagnoze se pojavljajo tudi pri naslednjih osnovnih življenjskih aktivnostih: prehranjevanje in pitje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek ter izogibanje nevarnostim v okolju.
Sklep: Pljučni rak je eden izmed rakov z najslabšo prognozo. Zmanjševanje smrtnosti je v veliki meri odvisno od preventive, zgodnje diagnostike in učinkovitega zdravljenja. Prvi in najpomembnejši ukrep preventive je opustitev kajenja.
Keywords: rak pljuč, zdravljenje, pacient, vloga medicinske sestre, proces zdravstvene nege.
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 2828; Downloads: 350
Full text (526,92 KB) |
97. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI DISCUS HERNIE PO MARJORY GORDONDenis Đuran, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili hernijo diska, vzroke za nastanek, zdravljenje ter vlogo medicinske sestre. Bolečine v hrbtenici so v današnjih časih zelo pogost problem, celotne populacije. Način življenja in starost sta glavni vzrok za degenerativne spremembe hrbtenice, predvsem medvretenčne ploščice. Hernija diska pomeni zdrs medvretenčne ploščice iz vretenca in sicer kot posledica degenerativnih sprememb. Hernija najpogosteje nastane v ledvenem segmentu hrbtenice. Pojavijo se bolečine, ki predstavljajo veliko breme za pacienta in ga omejujejo pri vsakodnevnih aktivnostih. Pacienta je potrebno zdraviti. Medicinska sestra je tista, ki ima pomembno vlogo pri negovanju pacienta, saj sodeluje od začetka zdravljenja pa do popolne ozdravitve pacienta. Skrbi za pacientove aktivnosti, mu nudi podporo, sodeluje pri rehabilitaciji in deluje zdravstveno vzgojno.
Uporabili bomo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo empiričnega dela bomo pridobili na osnovi študije primera pacienta po operaciji discus hernie. Podatke bomo zbirali s pomočjo intervjuja o pacientu, ki smo ga oblikovali po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Marjory Gordon, ter pacientove medicinske dokumentacije.
Keywords: pacient, hrbtenica, hernija disci, zdravljenje, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja.
Published in DKUM: 16.06.2016; Views: 4190; Downloads: 409
Full text (1,05 MB) |
98. Zdrav življenjski slog pacienta z atrijsko fibrilacijoVesna Kovačič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma, ki je s starostjo čedalje pogostejša in močno poveča nevarnost za nastanek možganske kapi. Z zdravim življenjskim slogom lahko pacienti v veliki meri izboljšajo kakovost svojega življenja.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Namen raziskave je bil s pomočjo ankete ugotoviti kvaliteto življenja pacientov z atrijsko fibrilacijo in koliko skrbijo oziroma so pripravljeni narediti za izboljšanje svojega zdravja. V raziskavo je bilo vključenih 40 naključno izbranih pacientov z atrijsko fibrilacijo, ki obiskujejo kardiološko ambulanto UKC Maribor.
Rezultati: Alkohola ne pije 45 % anketirancev. Nekadilcev je 93 % anketirancev. Sadje in zelenjavo uživa vsak dan 93 % anketirancev. Meso in mesne izdelke uživa 2 do 3 krat na teden 57 % anketirancev. Telesno aktivnih vsak dan je 50 % anketirancev, kar kaže na precej aktivno skupino prebivalstva. 3 do 4 obroke na dan ima 67 % anketirancev, kar je premalo, ampak še vseeno sprejemljivo.
Sklep: Ugotovili smo, da se anketirani pacienti z atrijsko fibrilacijo v veliki meri zavedajo pomembnosti zdravega življenjskega sloga pri ohranjanju svojega zdravja. Pri tem ima medicinska sestra pomembno vlogo pri zdravstveno ˗ vzgojnem delu.
Keywords: Atrijska fibrilacija, zdrav življenjski slog, pacient, dejavniki tveganja, medicinska sestra.
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 2524; Downloads: 203
Full text (1,14 MB) |
99. PRAVICA DO VNAPREJ IZRAŽENE VOLJENastja Leskovar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pravica do vnaprej izražene volje daje pacientu upravičenje odločati, kakšna naj bo njegova oskrba in zdravljenje v primeru, ko sam ne bo sposoben podati svoje odločitve. Pravica poudarja avtonomijo volje pacienta, ter njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje.
V praksi pomeni, da lahko vsak polnoleten pacient, ki je sposoben odločati o sebi, določi svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki ima pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo in zdravstvenim stanjem.
Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do vnaprej izražene volje ter njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji in na tujem.
Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki bi si želeli izvedeti več o pomenu pravice do vnaprej izražene volje, ter o njenem uveljavljanju.
Keywords: Pacient, zdravstveni pooblaščenec, Zakon o pacientovih pravicah, vnaprej izražena volja, avtonomija pacienta.
Published in DKUM: 20.04.2016; Views: 3259; Downloads: 444
Full text (532,17 KB) |
100. ZADOVOLJSTVO PACIENTOV Z ZDRAVSTVENO OSKRBO V URGENTNEM KIRURŠKEM BLOKUSonja Mikl, 2015, master's thesis Abstract: Zadovoljstvo pacienta z zdravstveno oskrbo je cilj zdravstvenega osebja in se kaže kot rezultat kakovostno opravljene zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov z oskrbo v Urgentnem kirurškem bloku.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 230 pacientov, oskrbljenih v Urgentnem kirurškem bloku. Postopki zbiranja podatkov so temeljili na kvantitativni tehniki anketiranja z vprašanji zaprtega tipa. Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno distribucijo ter z grafičnim in tabelnim prikazom.
Rezultati raziskave so pokazali, da so pacienti v Urgentnem kirurškem bloku zadovoljni z zdravstveno oskrbo. 59 % vseh anketiranih je zdravstveno oskrbo, ki so je bili deležni v okviru obravnave ocenilo s 5. Ugotovili smo tudi, da obstaja starostna razlika v oceni zadovoljstva anketirancev in tako potrdili postavljeno hipotezo (p<0,001).
Rezultat kakovostno opravljene zdravstvene oskrbe je zadovoljen pacient. Lepa beseda in prijazen pogled pozitivno vplivata na počutje pacienta in s tem pozitivno delujeta na njegovo vrednotenje zdravstvene oskrbe. Urgenca je kraj, kjer se zaposleni srečujemo s poškodovanci vseh starostnih skupin, z različnimi poškodbami, v veliko primerih s poškodbam pridruženimi bolezenskimi stanji in življenjsko ogroženimi poškodovanci. Poškodovanci pridejo nenapovedano in so na obravnavo nepripravljeni, zato se posledično pri nekaterih pokažejo negativna čustva, kot so strah, jeza in negotovost. Zdravstveno osebje mora znati pokazati veliko empatije, saj le tako lahko občuti to, kar v dani situaciji občuti pacient in s tem pozitivno vpliva na njegovo počutje, kar pa pripomore k večjemu zadovoljstvu z zdravstveno oskrbo.
Keywords: pacient, kakovost, zadovoljstvo, komunikacija, pravice in dolžnosti.
Published in DKUM: 21.03.2016; Views: 1598; Downloads: 354
Full text (672,69 KB) |
