| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 96
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
BIORAFINERIJA: VALORIZACIJA STRANSKIH PRODUKTOV INDUSTRIJE CELULOZE IN PAPIRJA ZA PROIZVODNJO BIOPLASTIKE
Sebastjan Huš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Polihidroksialkanoati so biorazgradljivi polimeri proizvedeni s pomočjo mikroorganizmov ali gensko spremenjenih bakterij. Njihove lastnosti so zelo podobne lostnostim pilietilena in polipropilena, zato predstavljajo dobro zamenjavo za plastiko, ki bazira na prizvodnji fosilnih goriv. Glavni razlog za njihovo omejujočo uporabo je visoka cena, ki je štirikrat višja kot cena za sintetično plastiko. Visoke proizvodnje stroške je možno zmanjšati z uporabo mešanih mikrobioloških kultur in cenenih odpadnih materialov in stranskih industrijskih proizvodov, kot substrat za rast mikroorganizmov. Najboljši rezultati so bili doslej dobljeni v procesu imenovanem aerobno dinamično hranjenje (ADF), ki temelji na menjanju obdobja presežek ogljika in obdobja lakote. Pod pogoji aerobnega dinamičnega hranjenja, mikroorganizmi tekmujejo za preživetje in tako preživijo tisti z največjo sposobnostjo shranjevanja zalog (polihidroksialkanoatov), kar je najbolj pomembno za proizvodnjo polihidroksialkanoatov. Namen te diplomske naloge je bila proizvodnja polihidroksialkanoatov iz odpadne sulfitne tekočine in mešanih mikrobnih kultur. Posredno pa je bil namen tudi odstranitev ocetne kisline iz odpadne sulfitne tekočine, za nadaljno uporabo pri proizvodnji bioetanola s P. stipitis. Kultura je bila izbrana v SBR reaktorju pod ADF pogoji. Sistem je deloval 72 dni in najvišja shranjena koncentracija polihidroksialkanoatov je bila 29% glede na suho težo. Kot vir ogljika so mikroorganizmi porabljali ocetno kislino, prav tako pa so porabljali tudi sladkorje, kar je onemogočilo odstranitev ocetne kisline iz odpadne sulfitne tekočine. Poleg tega je ocetna kislina v sistemu nastajala tudi s fermentacijo, saj je bil sistem kontaminiran z glivami.
Keywords: Polihidroksialkanoati, mešane mikrobiološke kulture, odpadna sulfitna tekočina, ocetna kislina.
Published: 12.07.2010; Views: 2439; Downloads: 260
.pdf Full text (17,49 MB)

22.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Keywords: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Published: 27.08.2010; Views: 2145; Downloads: 196
.pdf Full text (1,13 MB)

23.
SINTEZA IN UPORABA ORGANSKIH BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH UČINKOVIN
Tanja Fajfar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Naravni polimeri so se uveljavili kot obetaven material za sintezo in pripravo nanoporoznih delcev. Eden izmed najbolj raziskanih in uporabljenih naravnih polimerov je alginat, ki ga pridobivajo iz različnih vrst rjavih morskih alg. Zaradi sposobnosti geliranja in nabrekanja ter nekaterih drugih lastnosti je zelo primeren kot nosilec aktivnih učinkovin. V diplomski nalogi smo pripravili 1,5%; 2% in 2,5% alginatne gele: monolite, ki smo jih narezali na koščke in sferične alginatne kroglice, v katere smo vezali nikotinsko kislino kot aktivno substanco. Nato smo jih superkritično posušili s CO2 in tako dobili organske biorazgradljive aerogele.
Keywords: alginat, aerogeli, nikotinska kislina, škrob, superkritično sušenje, nadzorovano sproščanje.
Published: 10.09.2010; Views: 1989; Downloads: 236
.pdf Full text (9,31 MB)

24.
VALIDACIJA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE NEPROTEINSKIH DUŠIKOVIH SPOJIN V KRVNEM SERUMU
Darja Mahnič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Predpisi in standardi laboratorije obvezujejo, da se izvajajo analize po kriterijih o zagotavljanju kakovosti (Quality Assurance) in po načelu dobre laboratorijske prakse (Good Laboratory Practice). Namen diplomske naloge je bil preveriti in potrditi zanesljivost rezultatov ter pravilnost analiznih postopkov za določanje neproteinskih dušikovih spojin: sečnine, kreatinina in sečne kisline v krvnem serumu na avtomatskem analizatorju Dimension Xpand Plus. Rezultati so bili statistično ovrednoteni v skladu z zahtevami validacijskih postopkov. Obravnavana je bila pravilnost linearnega modela umeritvene krivulje, meja zaznavnosti, meja določljivosti, točnost in natančnost. Natančnost metod je bila testirana tudi s sodelovanjem v zunanji kontroli kakovosti. Po uspešni validaciji analiznih metod za določanje neproteinskih dušikovih spojin smo v okviru diplomske naloge analizirali krvni serum 62 preiskovancem. Od tega smo obravnavali 33 žensk povprečne starosti 52,7 let (od 25 do 85 let) in 29 moških povprečne starosti 55,7 let (od 18 do 87 let). V serumskih vzorcih populacije ženskega spola je bila povprečna koncentracija sečnine 5,35 ± 2,10 mmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 82 % rezultatov. Povprečna koncentracija kreatinina je bila 75,72 ± 25,24 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 79 % rezultatov. Ocena glomerulne filtracije je bila v območju 83,52 ± 25,08 mL/min/1,72 m2. Nad 60 mL/min/1,72 m2 je bilo 85 % rezultatov. Povprečna koncentracija sečne kisline je bila 261,76 ± 65,14 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 91 % rezultatov. V serumskih vzorcih populacije moškega spola je bila povprečna koncentracija sečnine 6,57 ± 3,35 mmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 69 % rezultatov. Povprečna koncentracija kreatinina je bila 103 ± 35,99 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 76 % rezultatov. Ocena glomerulne filtracije je bila v območju 78 ± 23,94 mL/min/1,72 m2. Nad 60 mL/min/1,72 m2 je bilo 79 % rezultatov. Povprečna koncentracija sečne kisline je bila 356,52 ± 74,63 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 83 % rezultatov.
Keywords: neproteinske dušikove spojine, sečnina, kreatinin, sečna kislina, validacija, avtomatski analizator, serum.
Published: 23.06.2011; Views: 2935; Downloads: 519
.pdf Full text (3,18 MB)

25.
RAVNOTEŽJE TEKOČE-TEKOČE ZA SISTEM VODA + PROPIONSKA KISLINA + 2-OKTANON PRI 298.15 K
Anja Petek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Propionska kislina se pogosto uporablja v kemijski, biokemijski in farmacevtski industriji kot topilo, reagent, dezinfekcijsko sredstvo, konzervirno sredstvo s protibakterijskim in šibkim fungicidnim delovanjem, natrijeve, kalcijeve in kalijeve soli propionske kisline pa so poznane kot varni (zeleni) dodatki hrani. Zelena tehnologija proizvodnje je fermentacija sladkorjev ob prisotnosti bakterije Propiopnibacterium in ekstrakcija iz vodne raztopine s primernim topilom. Izbira topila temelji na faznem ravnotežju tekoče-tekoče. Kot topilo smo izbrali 2-oktanon in preučili sistem voda + propionska kislina + 2-oktanon. Pri T = 298,15 K in atmosferskem tlaku smo za ravnotežje tekoče-tekoče v sistemu določili krivuljo ternarne vzajemne topnosti (binodalo) in sestave veznih črt. Termodinamsko skladnost eksperimentalnih veznih črt smo potrdili z Othmer-Tobiasovo korelacijo in Handovo korelacijo. V dvofaznem področju smo ovrednotili koeficiente porazdelitve propionske kisline (D2), koeficiente porazdelitve vode (D1), faktorje separacije (S) in selektivnosti. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je 2-oktanon primerno topilo za separacijo propionske kisline iz razredčenih vodnih raztopin (fermentacijske brozge).
Keywords: Ravnotežje tekoče-tekoče; Propionska kislina; 2-oktanon; Voda; Ternarni sistem
Published: 26.10.2010; Views: 2211; Downloads: 137
.pdf Full text (1,62 MB)

26.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Keywords: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Published: 11.01.2011; Views: 1733; Downloads: 103
.pdf Full text (799,22 KB)

27.
DOLOČANJE VSEBNOSTI BETULINA IN BETULINSKE KISLINE V LUBJU BREZE
Robi Staniša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Eni največjih virov prostih radikalov oz. največjih oksidantov so kisik, kajenje, UV-sevanje in onesnaženost, ki prihaja iz okolja. O antioksidantih je bilo narejenih ogromno raziskav in študij, saj so bistvenega pomena za naše zdravje in vitalnost, imajo zavirajoč vpliv na rakave celice, staranje in bolezni nasploh.(1) Betulin in betulinska kislina iz brezinega lubja nas varujeta pred škodljivimi prostimi radikali, saj sodita med antioksidante oziroma lovilce prostih radikalov.(2) V diplomski nalogi smo izolirali betulin in betulinsko kislino iz lubja breze s superkritično ekstrakcijo s CO2. Poskuse smo opravili pri različnih temperaturah, tlakih in času, da smo ugotovili, pri katerih pogojih je izkoristek najboljši. Najboljši izkoristek smo dobili pri ekstrakciji, ki je potekala 2 uri pri 80°C in tlaku 300 bar. K superkritičnemu CO2 smo dodali tudi kotopili metanol in etanol ter primerjali rezultate. Dobljene produkte smo nato analizirali s HPLC, kjer smo predhodno s standardom betulina in betulinske kisline določili vrednosti na kromatogramih pri valovni dolžini 215 nm in z računalniško integracijo ploščin izračunali maso aktivnih komponent na gram ekstrakta pri različnih pogojih in topilih. Določili smo tudi kinetiko poteka ekstrakcije.
Keywords: betulin, betulinska kislina, ekstrakcija, breza, superkritični fluid
Published: 23.12.2010; Views: 1722; Downloads: 125
.pdf Full text (2,64 MB)

28.
SPREMLJANJE MORFOLOŠKIH IN BIOKEMIČNIH LASTNOSTI VERBEN OB TRETIRANJU Z IZVLEČKOM RJAVIH ALG
Andreja Petek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Verbene so priljubljene enoletnice, primerne za zasaditve balkonskih korit, cvetličnih gred in grobov. Verbene najpogosteje razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, vpliv izvlečka alg Ecklonia maxima (Kelpak, Kelp Products) na nekatere morfološke in biokemične lastnosti potaknjencev verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). V poskusu smo rastline talno tretirali s tremi vodnimi raztopinami Kelpaka (2 %, 1 %, 0,5 % in 0 %) v dveh terminih, in sicer pred potikanjem v gojitvene plošče (1. 4. 2008) in tri tedne kasneje. Ob 2. in 3. vzorčnem terminu, so imele rastline tretirane z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka statistično več skupne biomase, nadzemna in podzemna biomasa se prav tako povečata, razmerje med njima pa narase v primerjavi s kontrolo. Ob zadnjem vzorčnem terminu, za časa tržne zrelosti smo pozitivno prirast nadzemnega dela določili pri 0,5 % in 1 % raztopini Kelpaka, vendar trend ni več signifikanten. Pri biokemičnih lastnosti smo se osredotočili na vsebnost skupnih proteinov in fenolov ob dveh vzorčnih terminih (2. 4. 2008 in 24. 4. 2008). Tretiranje verben s Kelpakom v koncentracijah 0,5 % in 1 % pozitivno vpliva na vsebnost skupnih proteinov, saj smo v obeh vzorčnih terminih izmerili povišane vrednosti v primerjavi s kontrolo, ki pa se signifikantno odražajo le pri prvem vzorčnem terminu. Pri analizi vsebnosti skupnih fenolov v listih verben smo signifikantni učinek zabeležili pri 1% koncentraciji Kelpaka. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da 1 % vodna raztopina Kelpaka pri talni aplikaciji skupno najbolje vpliva na morfološke in biokemijske lastnosti verben.
Keywords: indol-3-maslena kislina, Kelpak, skupni proteini, skupni fenoli, Verbena hybrida 'Ipanema blue'
Published: 01.04.2011; Views: 1966; Downloads: 93
.pdf Full text (854,61 KB)

29.
SIMULACIJA PROIZVODNJE BIODIZLA
Mario Jambrečić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Za družbo Pinus T.K.I. d.d smo v diplomskem delu naredili raziskavo procesa proizvodnje biodizla. Pinus v procesu proizvodnje biodizla uporablja reakcijsko kolono v kateri poteka proces esterifikacije. V diplomskem delu smo izvedli simulacijo proizvodnje biodizla na primeru dveh maščobnih kislin. Uporabili smo oleinsko maščobno in lavrinsko maščobno kislino. Proizvodnja je potekala z esterifikacijo maščobne kisline in alkohola. Uporabljen alkohol je bil metanol. Izvedli smo energijsko integracijo v procesu. Povezali smo iztok iz reakcijske kolone z vtokom surovin v kolono, z namenom znižanja obratovalnih stroškov. Prikazali smo kateri proces je ugodnejši za proizvodnjo biodizla.
Keywords: biodizel, oleinska maščobna kislina, lavrinska maščobna kislina, energijska integracija, esterifikacija
Published: 21.04.2011; Views: 2267; Downloads: 47
.pdf Full text (10,63 MB)

30.
Vpliv jasmonske kisline, ranitve in organsko revnega gojišča na regeneracijo listov praproti Platycerium bifurcatum (Cav.) C. Chr. v tkivni kulturi
Ksenija Antolin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Raziskali smo vpliv jasmonske kisline (JA) in ranitve ter sočasni učinek obeh dejavnikov na regeneracijo listov praproti Platycerium bifurcatum v tkivni kulturi. V MS gojišče z 0,01% saharoze ter z 0, 0.1, 1, 10 in 100 µM JA smo polagali neranjene ločene liste ter ločene liste, ki smo jih različno močno ranili. Po 50 dneh kulture smo na listih spremljali razvoj novih struktur: brstov, rizoidov, apospornih gametofitov in intermediatov. Ugotovili smo, da nižje koncentracije JA pospešujejo razvoj brstov, rizoidov ter intermediatov, medtem ko višje koncentracije vzpodbudijo razvoj apospornih gametofitov. Na listih z ranjeno zgornjo povrhnjico se je razvilo največje število sporofitskih struktur (brstov in rizoidov) ter intermediatov, medtem ko je bil razvoj apospornih gametofitov najbolj pospešen na nasekljanih listih. Regeneracija listne kulture pod vplivom različnih koncentracij eksogeno dodane JA je bila podobna regeneraciji, sproženi kot odziv na različne stopnje ranitve.
Keywords: Platycerium bifurcatum, jasmonska kislina, ranitev, brsti, rizoidi, aposporni gametofiti, intermediati
Published: 22.06.2011; Views: 2139; Downloads: 51
.pdf Full text (1,94 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica