Search the digital library catalog

Keywords: navadna pšenica, rž, združena setev, alelopatija, analiza klasa
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1426; Downloads: 65
Link to full text

Abstract: Združena setev je rast dveh ali več vrst rastlin na istem prostoru v istem obdobju. Z združeno setvijo želimo doseči višji pridelek ob izrabi virov, ki jih sicer v posamičnem posevku ni možno izrabiti. V letih 2007 in 2008 je bil na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor izveden poljski poskus združene setve. V poskusu so bile proučevane karakteristike klasov rži (sorta 'Walet') in pšenice. Preizkušene so bile različne sorte pšenice ('Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in razmerja v setvi pšenice (0 %, 25 %, 75 % in 100 % pšenice v strukturi posevka). Glede na rezultate sorta pšenice pomembno vpliva na dolžino klasa ter na maso zrnja na klas pri pšenici, pri rži pa sorta pšenice vpliva na vse merjene parametre klasa rži. Najdaljši klas pri pšenici je izmerjen pri sorti 'Pegasus' (7,5 cm), kjer je ugotovljena tudi najvišja masa zrnja na klas (1,4 g). Setvena razmerja pšenice in rži vplivajo na število zrn na klas pšenice in na maso zrnja na klas pšenice. V primerjavi s čistim posevkom pšenice (30,9) je število zrn na klas pšenice v posevku s 25 % deležem pšenice, kjer je prevladovala rž, značilno nižje (26,1). Pri rži je število klaskov na klas rži pri čistem posevku rži višje, kot pri vseh opazovanih setvenih razmerjih.
Keywords: združena setev / navadna pšenica / rž / sorta / delež
Published in DKUM: 02.02.2015; Views: 2340; Downloads: 175
Full text (560,54 KB)

Abstract: Da bi opravili analizo spreminjanja vsebnosti trihotecenskih mikotoksinov deoksinivalenol (DON) in nivalenol (NIV) v pridelovalni in predelovalni verigi, smo pšenico pridelovali v poljskih poskusih na majhnih parcelicah, jo poželi in očistili z različnimi napravami za čiščenje, nato smo jo zmleli v različne vrste moke in nazadnje spekli kruh. Izvedli smo tudi poskus skladiščenja moke v različnih skladiščnih razmerah. Štiri kultivarje pšenice z različno stopnjo odpornosti (tolerantnosti) na okužbe z glivami, ki povzročajo fuzariozo klasa (FHB), smo gojili v poljskih poskusih. Med cvetenjem smo pšenico okužili s sporami gliv iz rodu Fusarium. Požeto zrnje smo prečistili s pomočjo posebne čistilne naprave, ki je ločila zrnje v štiri velikostne razrede (F1 > 2,4 mm, F2 2,0–2,4 mm, F3 1,8–2,0 mm, F4 < 1,8 mm). Zrnje vsakega velikostnega razreda smo ročno ločili na štiri frakcije glede na pojav in intenziteto vidnih znamenj bolezni FHB (zrnje brez vsakih znamenj, zrnje s spremembo barve in brez sprememb v obliki, zrnje s spremembo barve in zmernimi spremembami v obliki ter zrnje s spremembo barve in velikimi spremembami v obliki). Vsebnost DON in NIV v zrnju različnih frakcij smo določili z uporabo tekočinske kromatografije (HPLC-UV). Izvedene so bile primerjave med vsebnostjo DON v zrnju pred čiščenjem in vsebnostjo v ločenih frakcijah po čiščenju. Stopnja učinkovitosti čiščenja (stopnja zmanjševanja vsebnosti DON ob čiščenju) je bila višja pri zmerno odpornem in občutljivem kultivarju kot pri FHB-tolerantnem kultivarju. Očiščeno zrnje brez vidnih znamenj okužb je pri tolerantnem kultivarju vsebovalo dvakrat več DON (870–1350 µg/kg) kot zrnje enake frakcije pri zmerno tolerantnem kultivarju (160–570 µg/kg) in primerljivo količino kot pri na FHB občutljivem kultivarju (905–1140 µg/kg). Rezultati poskusa kažejo na obstoj FHB-tolerantnih pšeničnih kultivarjev, ki imajo lahko velik del zrnja brez vidnih vizualnih znamenj okužb, ki lahko kljub odsotnosti znamenj okužb vsebujejo visoke vsebnosti DON. Takšnega zrnja pri postopkih priprave za mletje ne moremo odstraniti s standardnimi postopki čiščenja zrnja. Takšni tolerantni kultivarji pšenice lahko pripomorejo k zmanjšanju izgub pridelka zaradi FHB, vendar niso primerni za proizvodnjo polnozrnate moke v neindustrijskih predelovalnih sistemih. Poskus z mletjem in peko kruha je pokazal, da ta postopka značilno vplivata na vsebnost DON in NIV v kruhu. Preučeval se je vpliv treh mlevskih tehnik (standardno industrijsko mletje – IM, mlin kladivar – KL in tradicionalni mlevski kamen – MK) ter dveh načinov peke (v industrijski peči in v keramični krušni peči). Začetna vsebnost DON v zrnju je bila 1400–1900 µg/kg ter NIV 130–200 µg/kg in se je po mletju v tri tipe moke v moki gibala med 310–370 µg/kg DON in <50–70 µg/kg NIV pri industrijski moki – IM, 1060–1400 µg/kg DON in 60–87 µg/kg NIV v industrijski polnozrnati moki – KL ter 1100–1770 µg/kg DON in 80–95 µg/kg NIV v tradicionalni polnozrnati moki – MK. Povprečno zmanjšanje vsebnosti DON med peko kruha je bilo po 70-minutni peki (195–235 °C) 47,2 % pri peki v industrijski peči ter 48,7 % pri peki v keramični peči. Vsebnosti DON v kruhu so bile po peki v industrijski peči iz IM pod mejo 500 µg/kg, medtem ko so vrednosti pri kruhu, pripravljenem iz polnozrnate tradicionalne moke in pečenem v krušni peči gibale med 850 in 950 µg/kg. Rezultati poskusa s skladiščenjem moke v različni embalaži so pokazali, da ni bilo statistično značilnih razlik v spreminjanju vsebnosti DON v moki med skladiščenjem pri skladiščenju pri 10 °C in 25 °C. Po 120-dnevnem skladiščenju so se vsebnosti DON in NIV zmanjšale za 0–29 % glede na začetne vrednosti in v odvisnosti od uporabljene embalaže. Največja redukcija vsebnosti mikotoksinov smo opazili pri KL- in MK-moki, pakirani v papirnate vrečke in skladiščeni pri 25 °C. Najmanjše zmanjšanje je bilo pri IM-moki, pakirani v zatesnjene plastičn
Keywords: mikotoksini, deoksinivalenol, pšenica, zrnje, kultivar, čiščenje, mletje, predelava, polnozrnata moka, ohranjanje toksinov, skladiščenje moke
Published in DKUM: 25.02.2013; Views: 3687; Downloads: 442
Full text (1,90 MB)

Abstract: Sredstva za nego in krepitev rastlin imajo širok spekter delovanja, povečujejo odpornost na različne bolezni, krepijo rast in pomagajo ohranjanjati naravno ravnovesje. Podlaga poskusa je tretiranje ozimne pšenice, sorte Soissons ter analiza učinkov vodnega pripravka Mineral v foliarnih aplikacijah v količini 12 ml 5,5m-2 (24 l ha-1). Tretiranje pšenice v triletnem poljskem poskusu se je izvajalo v različnih fazah razvoja, BBCH 05, BBCH 21/23, BBCH 32/33 in BBCH 47/49 na Kmetijsko Univerzitetnem centru v Mariboru. Skupni odmerek pa je v letu 2009 znašal 80 l ha-1. Podatki niso pokazali signifikantnih učinkov Minerala v pridelku (P ≥ 0,05) v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem. Na drugi strani pa so imele tretirane rastline intenzivnejšo zeleno obarvanost listov in manjše spremembe v kakovosti rastlin. Prav tako ni bilo zaznati signifikantnih razlik med posameznimi obravnavanji in kontrolo pri morfoloških parametrih (dolžina klasa, število klaskov na klas, teža zrn na klas in število zrn na klas), kljub prisotnosti nekaterih trendov. Aplikacija z Mineralom je v povezavi z okoljsko klimatskimi razmerami pokazala ugodne učinke na razvoj pšenice, pokazal pa se ni signifikantni učinek na pridelek. Rezultati povečanega odmerka Minerala nakuzujejo na predmet nadaljne raziskave.
Keywords: rastni regulatorji, varstvo rastlin, pšenica, pridelek, Mineral
Published in DKUM: 14.10.2010; Views: 3858; Downloads: 298
Full text (396,10 KB)