11. Matematični model rezultatov v prehrambeni industrijiNuša Škerlak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela smo za podjetje Mlinopek naredili raziskavo, kako različni lokaciji tal rasti vplivata na kvaliteto pšenice, in določili najboljšo sorto pšenice. Glavno merilo za določitev najboljšega razreda in sorte so čim višje vsebnosti beljakovin, sedimentacije ter števila padanja.
Raziskave so potekale v laboratoriju Mlinopek v času žetve. V prvem delu smo petim različnim sortam pšenice na dveh različnih pridelovalnih tleh določili osnovne parametre in razred pšenice. Za primerjavo smo preučevali pšenico boljšega in slabšega razreda.
V drugem delu smo vsem istim sortam pšenice na obeh pridelovalnih tleh določili s pomočjo farinograma specifične parametre. Na podlagi obojih rezultatov smo izdelali matematični model regresije med osnovnimi in specifičnimi parametri v odvisnosti od stabilnosti.
Keywords: pšenica, kvalitetni razred, farinogram, rodovitnost tal, moka, beljakovine.
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 1502; Downloads: 134
 Full text (2,64 MB) |
12. VPLIV KISIKOVE PLAZME NA KALIVOST PŠENICEAna Vajsman, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Uporaba kisikove plazme v kmetijstvu je nova, alternativna tehnika, posledično je raziskav o vplivih na kalitev in zgodnjo rast rastlin relativno malo, informacije so pogosto nepopolne. V rastni komori smo proučevali vpliv kisikove plazme na parametre kalivosti (delež kalečih semen (Kt), hitrost kalitve (H) in skupno hitrost kalitve (Hs)), morfološke lastnosti kalečih rastlin (število korenin (Rn), dolžino posamezne seminalne korenine (Rd), skupno dolžino koreninskega sistema (Rt) in dolžino plumule (Pd) ter mase rastlin (koreninski sistem in plumula) dveh sort ozimne pšenice 'Apache' in 'Bezostaja1'. Vzorce semen smo s kisikovo plazmo obdelali na štiri različne načine: glow (G) režim pri 200 W, 5 s in 30 s ter afterglow (AG) režim pri 600 W 3 s in 5 s. Za primerjavo smo uporabili s plazmo neobdelano seme in seme izpostavljeno le vakuumu in plinu. Rezultati kažejo, da izbrani sorti različno reagirata na plazemsko obdelavo. Pri sorti 'Apache' je, v primerjavi z neobdelanim semenom, viden pozitiven učinek plazme predvsem po obdelavi semena pri AG režimu za 3 s (H in Hs) ter pri AG režimu za 5 s (Rd, Rt, Rs, Pf, Ps). Pri sorti 'Bezostaya 1' so učinki plazemske obdelave manj izraženi: obdelava ima negativen učinek na parametre kalitve, pozitivni učinki so zabeleženi po obdelavi pri G režimu (Rd in Rt). Glede na rezultate lahko sklenemo, da je učinek plazme na zgodnjo rast in razvoj rastlin v veliki meri odvisen od lastnosti sorte in ne zgolj vrste, kar pa je v literaturi nezadostno raziskano.
Keywords: kisikova plazma, pšenica, kalitev, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1794; Downloads: 165
Full text (1,62 MB) |
13. AGRONOMSKI IN FIZIOLOŠKI PARAMETRI PRIDELKA GLAVNIH POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH OB UPORABI EKSTRAKTA Ascophyllum nodosum (L.) Le JolisMaja Turinek, 2016, doctoral dissertation Abstract: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na rast in razvoj glavnih poljščin, vendar so vplivi sredstev za nego in krepitev rastlin manj znani. V doktorski disertaciji je na osnovi triletnega poljskega poskusa (v Lenartu od 2009 do 2012) proučen vpliv pridelovalnih sistemov (INT – integrirani, EKO – ekološki, BD – biološko dinamični) ob uporabi izvlečka iz rjavih morskih alg (Asophyllum nodosum L.) na agronomske in fiziološke parametre oljne ogrščice (Brassica napus L.), pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.). Analize temeljijo na rastlinah, pridelanih v split-plot latinskem bloku in randomiziranem naključnem lončnem poskusu. Pridelovalni sistemi in tretiranje z rjavimi algami nimajo signifikantnega vpliva na višino pridelka, hektolitrsko maso in vsebnost vlage ter ne spreminjajo lastnosti tal. Pridelovalni sistemi signifikantno vplivajo na 7 od 17 kakovostnih parametrov oljne ogrščice, pri čemer so signifikantno večje vrednosti odstotka olja in oleinske maščobne kisline v EKO in BD v primerjavi z INT vzorci. Smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky) je za 31 % večja na EKO pšenici v primerjavi z INT; primerjalno se je zmanjšalo število potomcev za 61 % v EKO pridelani pšenici. Pšenično zrnje iz BD in kontrolnega pridelovalnega sistema je za 10 % bolj privlačno za koruzne žužke kot zrnje iz INT. Uporaba rjavih alg pri rastlinah oljne ogrščice kratkoročno povečuje vsebnost glutationa (GSH) (15 %), klorofila b (27 %), luteina (26 %) in zniža odstotek glutation disulfida (% GSSG) za 34 %. Predhodni nanos izvlečka iz rjavih alg ob sušnem stresu ugodno vpliva na antioksidativno sposobnost oljne ogrščice, ki se v kasnejših terminih kaže s povišano aktivnostjo glutation reduktaze (GR), večjo vsebnostjo cisteina, klorofila a, pigmentov ksantofilnega cikla, α- in γ-tokoferola. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba rjavih alg neglede na pridelovalni sistem ne vpliva dolgoročno na tvorbo pridelka, vpliva pa kratkoročno na nekatere fiziološke parametre. Sklepamo lahko, da se skladiščni škodljivci glede na pridelek iz različnih pridelovalnih sistemov različno obnašajo in reproducirajo.
Keywords: ekološko kmetovanje, oljna ogrščica, pšenica, koruza, koruzni žužek, Slovenija
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 2593; Downloads: 230
Full text (1,84 MB) |
14. VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK PŠENICE (Triticum aestivum L. var. aestivum) IN PIRE (Triticum aestivum L. var. spelta)Sonja Skledar, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek žit in njihove parametre analize klasov. V diplomskem delu so bili analizirani pridelki žit pšenice in pire, v okviru trajnostnega poskusa, ki sta bili pridelani v rastni sezoni ozimnih žit 2011/2012 na UKC Pohorski dvor. Pridelani sta bili v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolno obravnavanje (K). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na pridelek in na parametre analize klasa tako pri pšenici kot pri piri. Pri pšenici je pridelek K (3,27 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelkov KON (5,98 kg 10 m-2), IP (5,49 kg 10 m-2) in BD (4,96 kg 10 m-2). Pri piri je pridelek K (3,94 kg 10 m-2) in EKO (4,19 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelka KON (6,05 kg 10 m-2). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa, število zrn na klas in maso zrn na klas pšenice, ni pa vplival na število klaskov na klasu pšenice. Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa in maso zrn na klas pire, ni pa vplival na število klaskov na klas in število zrn na klas.
Keywords: pšenica, pira, pridelovalni sistem, pridelek
Published in DKUM: 18.12.2015; Views: 2465; Downloads: 196
Full text (825,29 KB) |
15. UPORABA VEČSPEKTRALNIH METOD ZA IDENTIFIKACIJO SORT IN BOLEZNI SEMEN OZIMNE PŠENICE IN TRITIKALEMartina Vrešak, 2015, master's thesis/paper Abstract: Razvoj ponovljive in časovno učinkovite metode diagnostike zdravstvenega stanja in identifikacije semena v programu žlahtnjenja lahko pripomore k povečanju razvoja novih kultivarjev. Cilj študije je bil oceniti potencial multispektralne metode prikazovanja (ang. multispectral imageing) in bližnje infrardeče refleksijske (NIR) spektroskopije posameznega semena (SKNIR) za določljivost bolezni semena in razločevanje sort ozimne pšenice in tritikale. Ti metodi bi lahko bili aplicirani tako v konvencionalni kot tudi v ekološki program žlahtnjenja. V analizo je bilo vključenih devet sort tritikale in sedemindvajset sort ozimne pšenice. Z uporabo multispektralne metode smo lahko uspešno prikazali detekcijo in separacijo neokuženega in okuženega dela povrhnjice semena s Fusarium spp. SKNIR smo uporabili za zaznavo in diferenciranje med vsemi šestintridesetimi vključenimi sortami, in sicer na osnovi spektralnih razlik, ki so posledica razlik v kemični sestavi semena različnih sort. Raziskava nas je privedla do zanimivih spoznanj, ki bi lahko s kombiniranjem podatkov iz obeh večspektralnih metod koristila nadaljnjim študijam za razvoj klasifikacijskega modela za analize kakovosti semen in separacijo sort.
Keywords: pšenica, Triticum aestivum L., multispektralno prikazovanje, SKNIR, žlahtnjenje
Published in DKUM: 02.11.2015; Views: 1736; Downloads: 143
Full text (1,14 MB) |
16. Nadzor kakovosti pšeničnih zrn z naprednimi postopki računalniške obdelave slik in razpoznavanja vzorcevBlaž Krpan, 2015, master's thesis Abstract: Pšenica je ena izmed najbolj priljubljenih žitaric v prehrambni industriji, zato je nadzor kakovosti pšenice ključnega pomena. V okviru magistrske naloge smo pokazali, da je mogoče proces nadzora kakovosti pšenice avtomatizirati in izboljšati v primerjavi z današnjim pristopom. Reševanja problema smo se lotili z računalniško analizo digitalnih slik in spektralnih odzivov zrn ter uporabo algoritmov strojnega učenja. Posebno pozornost smo posvetili združevanju obeh tipov podatkov. Prišli smo do zaključka, da lahko z natančnostjo 90 % ali več razvrstimo zrna zdrave pšenice in ostalih 8 razredov, ki predstavljajo poškodovana zrna in druga žita. Za potrditev rezultatov in izboljšanje robustnosti algoritma predlagamo še dodatne eksperimente.
Keywords: nadzor kakovosti, pšenica, strojno učenje, razvrščanje, obdelava slik
Published in DKUM: 15.10.2015; Views: 1320; Downloads: 132
Full text (2,78 MB) |
17. PREVERJANJE UPORABE KLOROFILMERSKIH ODČITKOV PRI DOGNOJEVANJU OZIMNE PŠENICEJurij Šmigoc, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Preverjanje uporabe klorofilmerskih odčitkov pri dognojevanju pšenice
UDK: 633,11:53.08:546.17(043.2)=163.6
S pomočjo literature in rezultatov meritev tako v Sloveniji kot v tujini smo primerjali primernost klorofilmerskih odčitkov za napovedovanje dognojevanja ozimne pšenice v naših razmerah. Klorofilmerski odčitki lahko predstavljajo zelo enostaven in hiter način za preverjanje potreb po dognojevanju pri žitih. Z namenom preveriti, kako dognojevanje vpliva na rezultate klorofil merskih odčitkov in končni pridelek, so bila uporabljena gnojilna okna (O) brez dognojevanja, A – 100 kg/ha KAN 27%, B – dvakrat dognojevano 300 kg/ha KAN 27%, C – tri krat dognojevano 320 kg/ha KAN 27% na treh lokacijah, v fazi EC 32/33 x odmerek nespremenjen med lokacijami, v EC 45/50 prav tako odmerek nespremenjen med lokacijami. Glede na klorofilmerske odčitke smo najvišje vrednosti izmerili na gnojilnih oknih C v EC 45/50, ki so bila dognojevana trikrat 508±20,58, nekoliko manj pri B, 467±17,36 vrednosti, pri A dognojevanju 452±11,83, najmanjša vrednost se je pojavila na (O) na nedognojevanih gnojilnih oknih 411±9,99. Prav tako so bile meritve v fazi EC 30/32 najvišje pri posevku, ki je bil dognojevan 444±18,28, in najmanj pri negnojenem obravnavanju 338±9,99. Analiza klasov kaže, da so vrednosti klorofilmetra v tesni povezavi s končnim pridelkom. Te čvrste korelacijske povezave v EC 30/32 in v fazi 45/50 med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom dajejo rezultate, da se lahko klorofilmerski odčitki uporabljajo za napovedovanje dognojevanja pšenice tudi v naših razmerah.
Keywords: pšenica, klorofilmeter, dušik
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 1087; Downloads: 160
Full text (583,98 KB) |
18. PRIDELOVANJE NAVADNE PŠENICE IN PIRE V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH, VREDNOTENJE PRIDELKA IN PARAMETRI KLASOVMatej Šmigoc, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi lahko imajo različen vpliv na rast in pridelek zahtevnejše navadne pšenice v primerjavi s piro. Namen poskusa je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in značilnosti klasa pšenice (sorta "Antonius") ter pire (sorta "Ebners Rotkorn"). Za vsak pridelovalni sistem so upoštevani predpisi, ki veljajo za posamezen pridelovalni sistem. Statistično značilno najvišji pridelek pšenice je dosežen pri konvencionalni (5,4 kg/10 m2) in integrirani pridelavi (5,3 kg/10 m2), statistično značilno nižji pridelek pa pri kontroli (3,6 kg/10 m2). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistemi vplivajo tudi na pridelek pire, kjer je dosežen statistično značilno najvišji pridelek pri konvencionalnem (4,6 kg/10 m2) in integriranem pridelovalnem sistemu (4,3 kg/10 m2) ter statistično značilno najnižji pri biodinamičnem pridelovalnem sistemu (2,9 kg/10 m2). Analiza klasov kaže, da pridelovalni sistemi vplivajo na parametre klasa pri pšenici, medtem ko pridelovalni sistemi nimajo statistično značilnega vpliva na parametre klasov pire. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je glede pridelka po upoštevanju vsaj delnega varstva okolja najprimernejši integriran pridelovalni sistem.
Keywords: pšenica, pira, pridelovalni sistemi, pridelek
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 2031; Downloads: 431
Full text (1005,30 KB) |
19. Obvladovanje pojava trihotecenskih mikotoksinov (deoksinivalenol in nivalenol) v neindustrijski verigi pridelave in predelave krušnih žit : doktorska disertacijaAleš Kolmanič, 2013, doctoral dissertation Keywords: žita, pšenica, zrnje, moka, integrirano pridelovanje, predelava, neindustrijska proizvodnja, trihotecenski mikotoksini, fuzariji, deoksinivalenol, nivalenol, vsebnost, kultivarji, disertacije
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2046; Downloads: 77
 Link to full text |
20. Potencialni indikatorji za ocenjevanje trajnosti v pridelavi hrane na njivah : doktorska disertacijaSaša Štraus, 2012, doctoral dissertation Keywords: kmetijstvo, primerjalna analiza, hrana, kvaliteta, okoljski vidik, ekonomika, pšenica, rdeča pesa, zelje, buče, zavarovana območja
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1968; Downloads: 123
Link to full text |
