| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Otrok priča - žrtev v kazenskem postopku
Monika Marn, 2019, master's thesis

Abstract: Vse odrasle osebe, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je žrtev kaznivega dejanja, so dolžne poskrbeti, da se mu po tem, ko je travmatiziran že zaradi samega kaznivega dejanja, ne povzročajo še dodatne travme, do katerih bi prišlo zaradi podoživljanja dogodka v kazenskem postopku. Kadar otrok pred sodiščem nastopa kot priča - žrtev, je navadno prav on edina relevantna priča, na podlagi izpovedbe katere bodo izdane bodisi oprostilne bodisi obsodilne sodbe. Kot priča je lahko otrok zaslišan pri katerikoli starosti, pomembno je le, da je sposoben pričati. Da bo postopek na njem pustil najmanj možnih negativnih posledic, je treba poskrbeti ne le med postopkom, ampak že prej. Brž ko se storjeno dejanje odkrije, je treba otroka na njemu primeren način temeljito informirati o tem, kaj ga čaka, ter ga na zaslišanje psihično pripraviti, kar naj bi primarno bila naloga staršev oziroma skrbnikov. Pomembno je, da čuti podporo pooblaščenca, morebitnega zagovornika in drugih oseb, ki so mu blizu, ter da se med njimi vzpostavi trden in zaupljiv odnos. Zelo pomembno, morda celo bistveno vlogo ima pri zaslišanju zasliševalec (sodnik ali drug strokovnjak), ki mora imeti čut za delo z otroki ter za način, na katerega bo zaslišanje izvedel, pri čemer je poleg strokovnega znanja pomembno tudi obvladovanje veščin komuniciranja z otroki in poznavanje odzivanja v posameznih razvojnih stopnjah. Manjše število obravnav in skrajšanje postopka, otrokom prilagojen prostor, nenavzočnost javnosti in obdolženca med zaslišanjem in prisotnost osebe, ki ji otrok zaupa, so bistveni dejavniki, ki pripomorejo k zmanjšanju sekundarne viktimizacije. Poleg tega k zmanjšanju travmatičnosti in hkrati k učinkovitosti postopka pripomorejo še za delo z otroki posebej usposobljeni strokovnjaki, večdisciplinarno sodelovanje, namenjeno celostni obravnavi otroka žrtve, uporaba orodij za zaslišanje, ki otroku pomagajo ubesediti doživeto, zasliševalcu pa lažje razumeti, sprememba dokaznih pravil ter uporaba avdiovideo tehnologije. Za ustrezno zaščito je nujno poskrbeti med postopkom in tudi po njem, še zlasti, kadar otrok ostaja povezan s storilcem.
Keywords: kazenski postopek, zaslišanje, otrok priča, otrok žrtev, sekundarna viktimizacija, spolna zloraba, nasilje v družini
Published: 04.07.2019; Views: 325; Downloads: 85
.pdf Full text (1,02 MB)

2.
Metode prepoznavanja družinskega nasilja v vrtcu
Nina Čeh Hrga, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje nas spremlja skozi celotno zgodovino človeštva. Spreminjajo se le oblike in odnos do njega. Ena izmed oblik je nasilje v družini, ki zajema različne oblike in intenzitete ravnanja. Neizbežno je dejstvo, da so v primerih družinskega nasilja največje žrtve otroci, kjer gre za najbolj grbo kršenje otrokovih pravic. V Sloveniji imamo zelo dobro zakonsko podlago, naloga vseh institucij pa je, da deluje celostno in usklajeno, saj je le tako lahko sistem zaščite učinkovit. Vrtec je ključna institucija za odkrivanje nasilja v družini. Pomembno je, da strokovni delavci v VIZ poznajo problematiko družinskega nasilja, znake, ki se odražajo na otrocih, zakonodajo in postopke. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic morajo prepoznati skozi metode, ki jih uporabljajo pri svojem delu, otroka kot žrtev družinskega nasilja in mu omogočiti vso zaščito ter varno in spodbudno okolje. Pri tem se ne bi smele ozirati na dobre sosedske odnose, kljub temu da izven okolja vrtca poznajo družino žrtve in s tem tudi storilca. Raziskava, ki smo jo izvedli kaže, da vzgojiteljice in njihove pomočnice dobro poznajo problematiko družinskega nasilja, prepoznajo znake le tega na otrocih skozi metode dela in znajo postopati v primeru odkritja nasilja v družini. Toleranca do družinskega nasilja je v vaških vrtcih še vedno prisotna, čeprav se vzgojiteljice v večini ne bojijo posledic, ki bi sledile ob pravnem postopanju v primeru suma družinskega nasilja.
Keywords: diplomske naloge, družinsko nasilje, otrok, žrtev, vrtec, metode dela
Published: 05.05.2020; Views: 83; Downloads: 17
.pdf Full text (760,55 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica