Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z metodami recepcijske didaktike
Ana Koritnik, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok. Doktorska disertacija ima dva dela. Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco. Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok. Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Keywords: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 2435; Downloads: 358
Full text (3,88 MB)

Učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju
Nastasija Mahne, 2018, master's thesis

Abstract: Več študij je preučevalo bližnje in daljne transferne učinke kognitivnega treninga (predvsem treninga delovnega spomina), a je bilo le malo študij narejenih na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Iz tega razloga smo želeli v naši raziskavi preveriti, kakšne učinke ima računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – na kognitivne funkcije otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so nas še posebej zanimali učinki treninga na izvršilne funkcije in, z njimi povezane, kognitivne funkcije. Pri ugotavljanju primanjkljajev izvršilnega funkcioniranja otrok z motnjo v duševnem razvoju so si študije enotne v tem, da imajo v primerjavi z otroki primerljive kronološke starosti otroci z motnjo v duševnem razvoju slabše izvršilne funkcije. Ko primerjamo otroke z motnjo v duševnem razvoju z otroki primerljive mentalne starosti, pa ugotovitve niso konsistentne. Morda k temu pripomore tudi dejstvo, da večina študij ne preučuje celostne slike izvršilnega funkcioniranja, ampak se študije bolj osredotočajo na posamezne izvršilne funkcije. S tega vidika smo v naši raziskavi preverjali učinke na številne izvršilne in druge kognitivne funkcije: delovni spomin, inhibicijo, preklapljanje, emocionalno kontrolo, začenjanje, načrtovanje, organiziranje materialov, preverjanje kakovosti ali napredka, pozornost, hitrost procesiranja vizualnih informacij, dolgotrajni in kratkotrajni spomin. V raziskavi je sodelovalo 21 učencev, 11 v eksperimentalni in 10 v kontrolni skupini. Vključili smo učence od 4. do 9. razreda, stari so bili od 10 do 19 let. Eksperimentalna skupina je trening izvajala 12x po 35 minut. Intervencija je potekala skupinsko, 2x na teden. Kontrolna skupina je bila pasivna in ni izvajala nobenih aktivnosti. Pred in po končanih treningih smo udeležence v kontrolni in eksperimentalni skupini testirali z nevropsihološkimi testi in računalniško baterijo CogState, razrednikom pa smo razdelili vprašalnik BRIEF za učitelje, ki so ga izpolnili za vsakega učenca posebej. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri številnih merah izvršilnih funkcij pomembno izboljšala svoj rezultat s prvega na drugo testiranje. Pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino pa so se pokazale pri nalogah AVLT – totalna pridobitev, AVLT IV ter Testu povezovanja – A delu. Rezultat se je zelo približal statistični pomembnosti tudi pri nalogi verbalne fluentnosti, kjer so morali udeleženci v eni minuti našteti čim več živali na črko K ter pri meri natančnosti izvedbe Testa asociativnega učenja parov (CPAL, acc). Ugotovitve torej kažejo, da je računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedljiv in učinkovit. Pri našem vzorcu so se pokazali pomembni učinki treninga na nekatera merjena področja. Smiselne bi bile torej nadaljnje študije treninga pri tej skupini otrok, da bi ugotovili, kakšen trening je zanje najbolj učinkovit. Dobro bi bilo tudi razmisliti o vključitvi tovrstnih treningov v šolsko okolje.
Keywords: računalniški kognitivni trening, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, izvršilne funkcije, spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij
Published in DKUM: 22.10.2018; Views: 1979; Downloads: 199
Full text (1,16 MB)

Search done in 0.06 sec.