Search the digital library catalog

Abstract: Rojstvo oziroma diagnosticiranje otroka s posebnimi potrebami je za vsako partnersko zvezo svojevrsten izziv. Na eni strani lahko novonastala situacija fokus para preusmeri izključno na obravnavo in skrb za otroka ter povzroči prikrito ali odkrito krizo. Po drugi strani pa je lahko ravno partnerska zveza vir moči, iz katere izhajata in se napajata starša otroka. Namen magistrske naloge je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljanje lastne partnerske zveze staršev otrok s posebnimi potrebami. Za proučevanje raziskovanega problema je bila izvedena kvalitativna raziskava po metodologiji osnovane teorije. Značilnosti partnerske zveze smo ugotavljali s poglobljenim polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga opravili na vzorcu šestih intervjuvancev. Z analizo transkriptov intervjujev smo doživljanja udeležencev kategorizirali v tri nadkategorije s pripadajočimi kategorijami in podkategorijami. Rezultati raziskave poudarjajo smiselnost krepitve partnerske zveze pred samo odločitvijo za osnovanje družine, saj se pari, ki so zadovoljni v lastni partnerski zvezi, bistveno bolje soočajo z izzivi življenja v skupnem gospodinjstvu ter s starševstvom otroka s posebnimi potrebami. Raziskava nadalje izpostavlja pomembnost pravočasnega dostopa do informacij o možnostih pomoči ter vzpostavitve učinkovitega sodelovanja različnih strokovnih služb. V sklepni fazi opozarja tudi na nujnost dostopa do psihoterapevtske pomoči v obliki individualnih, partnerskih in skupinskih terapij ter potrebo po iskanju načinov aktivacije pomoči celotne infrastrukture, ki obdaja par. Le tako se jima lahko omogoči razbremenitev ter možnost krepitve lastne partnerske zveze, odnosa z otrokom s posebnimi potrebami in socialnih vezi zunaj primarnega družinskega okolja.
Keywords: partnerska zveza, otroci s posebnimi potrebami, zadovoljstvo, doživljanje, starševstvo, intimnost
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,94 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vlogo inkluzivnih pedagogov pri spodbujanju duševnega zdravja otrok s posebnimi potrebami v osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme s področja inkluzivnega izobraževanja, značilnosti otrok s posebnimi potrebami ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo duševno zdravje. Osredotočili smo se tudi na pristope, strategije in tehnike, ki jih inkluzivni pedagogi uporabljajo pri delu, ter na pomen sodelovanja s strokovnjaki in družinami. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodologijo in metodo pol strukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli s 17 inkluzivnimi pedagoginjami iz različnih regij Slovenije. Ugotovitve kažejo, da pedagoginje svojo vlogo razumejo predvsem kot čustveno, podporno in povezovalno, saj si prizadevajo ustvarjati varno, spodbudno in vključujoče okolje za otroke. Izpostavile so pomen individualiziranih pristopov, strukturiranega okolja ter sodelovanja z drugimi deležniki. Rezultati nakazujejo, da je vloga inkluzivnih pedagogov ključna pri podpori duševnemu zdravju otrok s posebnimi potrebami, a še vedno pogosto spregledana, zato bi bilo smiselno okrepiti sistemsko podporo in prepoznavnost njihovega dela.
Keywords: inkluzivni pedagogi, otroci s posebnimi potrebami, duševno zdravje, osnovna šola, sodelovanje
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,28 MB)

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana uporaba didaktičnih robotov v izobraževalnem, terapevtskem in industrijskem okolju. Glavni poudarek je na tem, kako lahko roboti z vključevanjem umetne inteligence postanejo učinkovito orodje za učenje, rehabilitacijo in usposabljanje zaposlenih. Didaktični roboti omogočajo prilagajanje različnim starostnim skupinam in potrebam, saj združujejo elemente interaktivnosti, ponovljivosti in prilagodljivosti. Poseben del raziskave je namenjen psihološkim vidikom uporabe robotov pri otrocih, kjer ti delujejo kot varni in predvidljivi partnerji pri učenju socialnih in komunikacijskih veščin. Izpostavljena je tudi njihova uporaba pri otrocih s posebnimi potrebami, kjer so roboti uspešno vključeni v kognitivno, socialno in fizično rehabilitacijo. Prikazani so primeri dobrih praks ter analiza prednosti in izzivov, ki spremljajo tovrstno tehnologijo. Magistrsko delo se dotika tudi industrijskega vidika uporabe didaktičnih robotov. V ospredju so usposabljanje zaposlenih, podpora raziskavam in razvoju ter primeri konkretne uporabe v različnih panogah, kot so avtomobilska industrija, farmacija in medicinska tehnologija. Roboti se v tem kontekstu izkažejo kot most med teorijo in prakso, saj omogočajo varno in stroškovno učinkovito testiranje ter hitrejši prenos znanja. Rezultati raziskave kažejo, da didaktični roboti ne morejo nadomestiti človeka, lahko pa pomembno dopolnijo izobraževalne in terapevtske procese. V prihodnosti bo njihova vloga še rasla, zlasti ob povezovanju z umetno inteligenco, navidezno resničnostjo in pametnimi senzorji, kar bo omogočilo še bolj personalizirane in učinkovite pristope.
Keywords: didaktični roboti, umetna inteligenca, rehabilitacija, izobraževalna tehnologija, industrija 4.0, otroci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,24 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami in izzive, s katerimi se pri tem soočajo učitelji. Teoretični del poudarja pomen socialne sprejetosti kot ključnega dejavnika celostnega razvoja otroka. Predstavljeni so dejavniki uspešnega socialnega vključevanja, kot so sodelovanje strokovnih delavcev, ustrezna podpora in pozitivni odnosi med vrstniki. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med učitelji osnovnih šol, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji doživljajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami. Na podlagi dobljenih rezultatov smo analizirali, ali število otrok s posebnimi potrebami, ki jih učitelj poučuje, triletje, kjer poučuje, in delovna doba v vzgoji in izobraževanju, vplivajo na druge dejavnike socialne sprejetosti otrok s posebnimi potrebami v razredu. Ugotovili smo, da anketirani učitelji ocenjujejo, da so otroci s posebnimi potrebami srednje dobro sprejeti v razredu. Po oceni učiteljev imajo s socialno sprejetostjo v razredu največ težav učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in učenci z motnjo avtističnega spektra. Pri oceni vrstniškega nasilja nad otroki s posebnimi potrebami v primerjavi z učenci brez posebnih potreb anketirani učitelji ne zaznavajo več nasilja in agresije. Učitelji pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razredu največkrat uporabijo metodo pogovora o sprejemanju drugačnosti in razumevanju različnosti. Ob tem kot najbolj učinkovito ocenjujejo pomoč s strani učitelja dodatne strokovne pomoči. Tretjina učiteljev navaja, da si pri socialnem vključevanju lahko pomagajo s konkretnimi strategijami in metodami dela, ki jih ima otrok zapisane v individualiziranem programu. Učitelji občasno zaznavajo napredek otroka s posebnimi potrebami, ko je ta že dlje časa deležen dodatne strokovne pomoči. Večina anketiranih se za učinkovito socialno vključevanje otrok s posebnimi potrebami občasno dodatno usposabljajo z obiskovanjem predavanj, seminarjev in delavnic ter z branjem strokovne literature. Na izpopolnjevanje se več kot polovica učiteljev prijavi sama.
Keywords: Socialna sprejetost, otroci s posebnimi potrebami, učitelji
Published in DKUM: 25.08.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,23 MB)

Abstract: Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami imajo pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev inkluzivnega izobraževanja, saj s svojo podporo omogočajo lažje vključevanje otrok v učni proces in prispevajo k njihovemu celostnemu razvoju. Magistrsko delo raziskuje vlogo spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli z vidika spremljevalcev in razrednikov. Rezultati raziskave kažejo, da imajo spremljevalci otrok s posebnimi potrebami raznolike izobrazbene in strokovne podlage; največ jih prihaja s področji družboslovja ali vzgoje in izobraževanja. Več kot polovica je zaposlenih za skrajšani delovni čas, večinoma nudijo podporo otrokom z več motnjami, motnjami avtističnega spektra in s čustveno-vedenjskimi težavami. Spremljevalci opravljajo številne naloge; največkrat so vključeni v neposredno učno in socialno podporo učencem. Čeprav večina z učitelji, s starši in z razredniki vzpostavlja dober odnos, so njihove naloge pogosto slabo opredeljene, izobraževanja redka, plačilo nizko, zaposlitev pa nestabilna. Z vidika razrednikov so spremljevalci ključni za individualno podporo učencem s posebnimi potrebami in pomembno prispevajo k razbremenitvi učitelja. Najpogosteje so vključeni v izvajanje in evalvacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, redkeje pa v načrtovanje. Kljub pozitivnemu odnosu večine razrednikov do spremljevalcev so izpostavljene pomanjkljivosti, kot so neustrezna usposobljenost, nejasna razmejitev nalog in nezadostna sistemska podpora.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, spremljevalec otrok s posebnimi potrebami, individualiziran program, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, razrednik
Published in DKUM: 06.08.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (1,36 MB)