| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 97
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Tina Hartman, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 39; Downloads: 10
.pdf Full text (763,53 KB)

2.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Keywords: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 106; Downloads: 31
.pdf Full text (1,79 MB)

3.
Stres in izgorelost vzgojiteljev pri delu z otroki s posebnimi potrebami : diplomsko delo
Katja Bolcar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Vedno več vzgojiteljev se vsakodnevno srečuje s stresom, kar lahko vodi do izgorelosti. Razlogi za pojav stresa so različni. Mednje uvrščamo tudi delo z otroki s posebnimi potrebami. V našem diplomskem delu smo med drugim raziskali ali starost pri vzgojiteljih vpliva na zaznavanje stresa in ali stres, ki ga vzgojitelji doživljajo na delovnem mestu vpliva na kvaliteto njihovega dela. Zanimalo nas je tudi, ali vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje ocenjujejo višje od vzgojiteljev, ki se z temi otroki srečujejo redkeje. Pomembno se nam zdi, da vzgojitelji dobijo potrebno pomoč s strani nadrejenih, zato smo raziskali, v kolikšni meri vzgojitelji poiščejo pomoč pri nadrejenih. Raziskali smo vzorec 142 vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali. Prišli smo do ugotovitev, da več kot polovica vzgojiteljev vsaj občasno občuti znake stresa, vendar starost pri tem nima vpliva. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje iz specialne pedagogike ocenjujejo višje. Preseneča nas ugotovitev, da le redki vzgojitelji poiščejo potrebno pomoč pri nadrejenih. Za konec smo prišli do ugotovitve, da polovica anketiranih vzgojiteljev meni, da stres, ki ga doživljajo na delovnem mestu, vpliva na kakovost njihovega dela v vrtcu.
Keywords: stres, izgorelost, stres in izgorelost pri vzgojiteljih, otroci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 117; Downloads: 32
.pdf Full text (2,67 MB)

4.
Doživljanje pandemije koronavirusa in šolanja na domu pri otrocih s posebnimi potrebami
Ana Lapornik Rešek, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija novega koronavirusa je bila ena izmed velikih sprememb v našem življenju, še posebej v življenju otrok. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so otroci s posebnimi potrebami doživljali pandemijo koronavirusa in kako so se počutili v času šolanja na domu ter če se pri tem pojavljajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in skupino posebnih potreb. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med otroke s posebnimi potrebami, stare od 9 do 15 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri otrocih v času šolanja na domu pojavljala tako negativna kot pozitivna čustva. Spodbudno je to, da otroci v tem času niso doživljali strahu in so dobili dovolj informacij o tem, kaj se dogaja in zakaj smo doma. Ena izmed pozitivnih ugotovitev naše raziskave je, da so otroci v veliki meri upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V povprečju je otrokom ljubši pouk v šoli kot šolanje na domu, saj so v največji meri pogrešali sošolce, kljub temu pa se v času šolanja na domu skoraj polovica vseh vprašanih ni nikoli počutila osamljeno. Nadalje smo ugotovili, da tako glede na spol, starost kot tudi skupino posebnih potreb obstajajo statistično pomembne razlike v določenih elementih doživljanja pandemije in šolanja na domu.
Keywords: pandemija, koronavirus, otroci s posebnimi potrebami, šolanje na domu
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 126; Downloads: 34
.pdf Full text (1,89 MB)

5.
Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko delo
Nives Španinger, 2021, master's thesis

Abstract: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Published in DKUM: 25.01.2022; Views: 252; Downloads: 81
.pdf Full text (2,01 MB)

6.
Stališča staršev predšolskih in osnovnošolskih otrok do inkluzije v vzgoji in izobraževanju
Sanja Kozel, 2021, master's thesis

Abstract: Inkluzija kot proces, ki najde prostor za vse otroke, nam omogoča, da vsem otrokom ponudimo pravico do izobraževanja ‒ ene temeljnih človekovih pravic. Ni dovolj, da inkluzijo poznamo, o njej govorimo, pomembno je, da jo v praksi kakovostno izvajamo. Kot eden ključnih dejavnikov za uspešnost inkluzivne vzgoje in izobraževanja se izpostavljajo pozitivna stališča do oseb s posebnimi potrebami, zato zraven pomembnih stališč strokovnih delavcev, vrstnikov in okolja do inkluzije v našem delu pozornost usmerjamo na stališča staršev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča staršev do izvajanja inkluzije v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo nas je, ali imajo status otroka (posebne potrebe), stopnja otrokovega izobraževanja ali izobrazba staršev statistično značilen vpliv na njihovo vrednotenje inkluzije. Instrument zbiranja podatkov je bil skrajšan in prilagojen anketni vprašalnik Parent Perspectives on Inclusive Education in Rural Alberta, Canada (Loreman, McGhie-Richmond, Barber in Lupart, 2009), ki ga je izpolnjevalo 289 staršev otrok, vključenih v proces predšolske ali osnovnošolske vzgoje in izobraževanja severovzhodne Slovenije. Rezultati kažejo, da lahko govorimo o pozitivnih stališčih staršev do inkluzije, pri čemer se strinjajo, da so posebne potrebe v razredu spoštovane in vrstnikov ne ovirajo pri pridobivanju znanja. Kljub temu da na splošno govorimo o pozitivnih stališčih, pa status otroka (posebne potrebe) pokaže na to, da inkluzijo višje vrednotijo starši otrok s posebnimi potrebami. Glede na to da izobrazba staršev ne kaže statistično značilnega vpliva na stališča staršev do inkluzije, pa stopnja vzgoje in izobraževanja otrok pokaže na dejstvo, da inkluzijo višje vrednotijo starši mlajših otrok s posebnimi potrebami.
Keywords: inkluzija, stališča, otroci s posebnimi potrebami, starši
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 152; Downloads: 56
.pdf Full text (2,44 MB)

7.
OCENJEVANJE IN SPREMLJANJE RAZVOJNIH PODROČIJ VAROVANCEV S KOMBINIRANIMI MOTNJAMI
Lidija Žabot, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Otroci s kombiniranimi motnjami oz. otroci z več motnjami so otroci, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oz. motenj, kot so motnje sluha, motnje vida, motnje v duševnem razvoju, govorno-jezikovne motnje, gibalna oviranost, primanjkljaji na posameznem področju učenja ter čustvene in vedenjske motnje. Ti otroci imajo posebne potrebe v toliki meri, da se morajo v večini vključiti v šole, ki izvajajo prilagojen izobraževalni program, posebni program vzgoje in izobraževanja ali vzgojni program. V prvem delu diplomskega dela sem s pomočjo strokovne literature podala razširjeno definicijo otrok s posebnimi potrebami. Posebno poglavje sem posvetila otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Proučila sem slovenski in španski izobraževalni sistem, posebej sem se posvetila vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v omenjenih državah. V praktičnem delu sem podala opis OŠ Cvetka Golarja iz Ljutomera in zavoda La Societat Cooperativa SOLC iz španskega mesta Tarragona ter varovancev, katere sem pri prostovoljnem delu na obeh zavodih spremljala pri obravnavah. V empiričnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s študijo primere. V neslučajnostni raziskovalni vzorec sem zajela štiri varovance, vključene v obravnavo na OŠ Cvetka Golarja in štiri varovance, vključene v zavod La Societat Cooperativa SOLC. Podatke sem pridobila na podlagi vprašalnika (kombinacija ček liste in ordinalne lestvice), prilagojenega po AAMD Skala adaptivnog ponašanja, katerega avtorja sta Igrić in Fulgosi-Masnjak (1991). Vprašalnik sta izpolnili defektologinji, ki dobro poznata varovance in imata dovolj strokovnega znanja s področja defektologije. Rezultate sem predstavila s prikazom koeficienta učenčeve razvitosti (vprašanja tipa ordinalne lestvice) v določeni funkciji (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija) ter s prikazom deleža trditev (vprašanja tipa ček lista), ki kaže razvitost oz. prisotnost posebnih potreb, motenj na posameznih področjih funkcioniranja (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija).
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, družina, vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji, vzgojno-izobraževalni sistem v Španiji.
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 144; Downloads: 7
.pdf Full text (2,53 MB)

8.
Izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo v času epidemije covid-19
Anja Bajc, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je raziskano, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo v času epidemije covid-19. V prvem poglavju teoretičnega dela so predstavljene značilnosti otrok s posebnimi potrebami ter njihova udeleženost v vzgojno-izobraževalnem procesu. V drugem poglavju se seznanimo z nekaterimi pojmi, povezanimi s procesi pridobivanja znanja, opredeljeno je poučevanje in učenje na daljavo. V tretjem poglavju sta predstavljeni organizacija in izvedba vzgojno-izobraževalnega dela v času dela na daljavo med epidemijo covid-19. V empiričnem delu magistrske naloge je raziskano, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo. Raziskava je izvedena s pomočjo kvalitativne tehnike z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je izveden z osmimi učitelji razredniki oziroma učitelji otrok s posebnimi potrebami. Rezultati nakazujejo, da imajo učitelji tako pozitivne kot negativne izkušnje s poučevanjem na daljavo v času epidemije covid-19. Učitelji navajajo mnoge omejitve, ki so jih doživljali med poučevanjem na daljavo, in še posebej poudarjajo, da je poučevanje otrok s posebnimi potrebami na daljavo kompleksen način poučevanja, zato poučevanje na daljavo ocenjujejo kot neustrezen.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poučevanje na daljavo, epidemija, covid-19
Published in DKUM: 04.01.2022; Views: 218; Downloads: 63
.pdf Full text (2,42 MB)

9.
Učenci s posebnimi potrebami v rednem oddelku osnovne šole : magistrsko delo
Tjaša Kurnik, 2021, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redno osnovnošolsko izobraževanje. V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 89 učiteljev/-ic osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so prinesli številne zanimive ugotovitve. Ugotovili smo, da so imeli anketiranci največkrat možnost spremljati otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, za delo s katerimi se počutijo tudi najbolj usposobljene. Največ znanja so učitelji pridobili s prakso in branjem strokovne literature. Razveseljivo je, da se večina anketirancev želi še dodatno izobraževati na področju dela z otroci s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da prisotnost otrok s posebnimi potrebami pozitivno vpliva na vrstnike. Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami učitelji poznajo povprečno. Skoraj polovica učiteljev je vedno vključenih v pripravo individualiziranega programa, nekaj več kot polovica pa jih pozna v njem zapisane prilagoditve. Pokazale so se statistično značilne razlike, ki govorijo v prid starejšim učiteljem in učiteljem z višjim nazivom.
Keywords: Otroci s posebnimi potrebami, predpisi in zakoni, ki urejajo vzgojno-izobraževalno delo otrok s posebnimi potrebami, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, individualizirani program, splošne prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 249; Downloads: 108
.pdf Full text (2,32 MB)

10.
Komunikacija med vzgojitelji in starši otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtcev v mariboru in okolici : magistrsko delo
Mateja Korpar, 2021, master's thesis

Abstract: Otroci s posebnimi potrebami so predvsem otroci, potrebni posebnega razumevanja, posebne ljubezni in pozornosti. Zato je v vrtcu zelo pomembna zgodnja obravnava, ki otroku omogoči, da lahko čim prej začne koristiti dodatno strokovno pomoč za odpravljanje svojih primanjkljajev. Vendar se zelo pogosto zgodi, da ni tako tudi zaradi premalo usposobljenega kadra in same komunikacije vzgojitelj – starši. Starši otrok s posebnimi potrebami večkrat zavračajo komunikacijo in se je izogibajo, ko jim vrtec želi sporočiti svoje videnje, zato se zgodi, da otroci niso obravnavani pravočasno in zelo težko nadomestijo zamujene ure pomoči. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razložimo pot od segregacije do inkluzije, nadaljujemo z usposabljanjem vzgojiteljev v rednih oddelkih vrtca. V nadaljevanju podajamo procese in načine komuniciranja ter prakso, ki se izvaja v vrtcih. Teoretični del zaokrožamo s predstavitvijo postopka pridobitve zapisnika in kasneje odločbe za otroka s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge je podana analiza anket, ki smo jih pridobili od vzgojiteljic vrtcev iz Maribora in okolice. Podatke smo obdelali v SPSS-programu. V anketi nas je zanimalo mnenje vzgojiteljev, ali so dovolj usposobljeni za delo z otroki s posebnimi potrebami, kako za njihovo usposabljanje skrbi zavod ter kakšno komunikacijo imajo s starši otrok s posebnimi potrebami. Rezultati naše raziskave so pokazali, da večina zavodov podpira inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce, prav tako se zavedajo usposobljenosti zaposlenih in jih dodatno izobražujejo. Vzgojiteljem delo z otroki s posebnimi potrebami predstavlja izziv, čeprav se včasih čutijo premalo usposobljeni za delo z njimi. Ugotavljajo pa, da se starši otrok s posebnimi potrebami še vedno ne zavedajo dovolj pomena sodelovanja in komunikacije z vzgojiteljem, a dobro sodelujejo, kadar gre za pridobivanje odločbe za otroka s posebnimi potrebami.
Keywords: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, komunikacija
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 214; Downloads: 62
.pdf Full text (1,37 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica