1. Razvoj didaktičnega pripomočka za spodbujanje empatije pri otrocih na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloPia Novak, 2023, master's thesis Abstract: Raznolikost človeške družbe se pogosto odraža v vsakodnevnih situacijah, ki v različnih ljudeh spodbudijo različne čustvene odzive. Razumevanje, da se ljudje med seboj razlikujemo, imamo drugačne potrebe ter se zaradi tega tudi drugače razvijamo, je pomemben doprinos k ohranjanju zdravih ter spodbudnih odnosov. K temu lahko veliko doprinese ustrezen nivo empatije, ki nam omogoča zmožnost zaznavanja čustvovanja drugih in sposobnost vživetosti v počutje druge osebe. Empatija velja za osnovo, ki nam vse od samega otroštva omogoča uspešno sklepanje medsebojnih odnosov in tako postavi temelje za oblikovanje družbenih odnosov na različnih segmentih nadaljnjega življenja. Gre za več kot zadosten razlog, da je občutek empatičnosti potrebno razvijati in spodbujati tudi pri otrocih. Namen našega magistrskega dela je bil izdelati didaktični pripomoček, primeren za otroke na razredni stopnji, ki jim bo v družbi pomagal razumeti čustva in čustvene odzive drugih ljudi v vsakdanjih situacijah, sprejemati medvrstniško drugačnost in vzpostavljati višjo stopnjo empatije do soljudi. Didaktični pripomoček prispeva k prijaznejšim odnosom jutrišnjega dne in temu ustrezno vsebuje različne elemente, ki noto prijaznosti izražajo ne le skozi samo vsebino, temveč tudi skozi celotno vizualno podobo in konceptom igre. Didaktični pripomoček smo preizkusili na vzorcu otrok, ki trenutno obiskujejo razredno stopnjo osnovne šole.
Keywords: čustva, empatija, raznolikost, otroci s posebnimi potrebami, didaktični pripomoček
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 68; Downloads: 11
 Full text (2,78 MB) |
2. Pogled strokovnih delavcev vrtca na delo v razvojnem oddelku : magistrsko deloNastja Hribernik, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo nudi vpogled v delo v razvojnih oddelkih vrtcev skozi perspektivo strokovnih delavcev, ki v omenjenih oddelkih vsakodnevno delujejo. Zadnja leta v vzgoji in izobraževanju zasledimo vedno večje število vrtcev, ki odpirajo razvojne oddelke. Zaradi potrebe po poznavanju dela v razvojnih oddelkih vrtcev za bodoče vzgojitelje in druge strokovne delavce, ki bodo delovali v omenjenih oddelkih, smo omenjeno področje podrobneje raziskali.
V raziskavo smo vključili 74 strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki so zaposleni v razvojnih oddelkih vrtcev. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom.
Ugotovili smo, da večina strokovnih delavcev zase ocenjuje, da so usposobljeni oziroma popolnoma usposobljeni za svoje delo. Preobremenjenost strokovnih delavcev se je izkazala za največjo težavo, s katero se strokovni delavci spopadajo v okviru svojega dela. Kot ovira pri medsebojnem sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci se je pokazalo pomanjkanje časa zaradi lastne preobremenjenosti. V nadaljevanju so rezultati pokazali, da strokovni delavci pri svojem sodelovanju z drugimi najpogosteje uporabljajo načrtovanje vsakodnevnih dejavnosti za otroke. Prav tako se je pokazalo, da imajo strokovni delavci v sklopu dnevne rutine ravno pri načrtovanju dejavnosti za otroke največje težave, saj dejavnosti velikokrat pripravljajo individualno za vsakega otroka posebej. Ugotovitev, da strokovni delavci sprotno komunikacijo s starši pri prihodu otrok v vrtec ter odhodu otrok in pogovorne ure ocenjujejo kot najpomembnejše za otrokov razvoj, nas ni presenetila, saj takrat poteka največ komunikacije med starši in strokovnimi delavci. Ravno tako smo pričakovali rezultate, ki so se pojavili pri profesionalnem izpopolnjevanju strokovnih delavcev. Pokazalo se je, da so strokovni delavci mnenja, da skozi prakso v vrtcu oz. delovne izkušnje pridobijo največ znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, razvojni oddelki, vzgojno-izobraževalno delo
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 52; Downloads: 8
Full text (1,53 MB) |
3. Stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja : magistrsko deloSaša Hren, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela govorimo o začetkih inkluzivnega izobraževanja, dotaknemo se faz, kot so segregacija, integracija in nenazadnje inkluzija. V nadaljevanju naloge opisujemo otroke s posebnimi potrebami in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako se osredotočimo na stališča, njihovo definicijo in funkcijo. Temeljno vprašanje naše magistrske naloge je, kakšna so stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja. V ta namen smo v empiričnem delu izvedli raziskavo, v kateri smo s pomočjo vprašalnika preverili, kako učitelji dojemajo inkluzijo otrok s posebnimi potrebami in kakšna so njihova stališča glede tega. Ugotovitve so pokazale, da inkluzija med slovenskimi učitelji še vedno ni popolnoma sprejeta. Prav tako smo ugotovili, da so pozitivna stališča učiteljev v pomembni povezavi z njihovo samooceno o lastni strokovni podkovanosti. Pokazalo se je tudi, da starost učiteljev ni povezana s stališči učiteljev do otrok s PP. Izsledki raziskave so pokazali, da so čustveno-vedenjske motnje ter motnje avtističnega spektra tiste, ki so med učitelji najmanj sprejete. Pridobljena dejstva kažejo, da je inkluzija še vedno v svojih začetkih, hkrati pa se pri določenih učiteljih že kaže višja stopnja razumevanja in sprejemanja inkluzije v proces vzgoje in izobraževanja.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, stališča, učitelji
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 118; Downloads: 27
Full text (1,21 MB) |
4. Potrebne izboljšave na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju : magistrsko deloNuša Junger, 2023, master's thesis Abstract: Predšolsko obdobje je eno izmed najpomembnejših obdobij v otrokovem življenju, saj je potrebno razvijati in spodbujati otrokov celostni razvoj. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, specialni in inkluzivni pedagogi (v nadaljevanju strokovni delavci) se morajo za uspešno delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno usposobiti in na tem področju poglobiti svoje znanje. To znanje zajema značilnosti posameznih skupin teh otrok in njihovih staršev, metode in strategije dela z njimi v oddelku, prepoznavanje, opazovanje in spremljanje otrokovega razvoja oziroma napredka, načine načrtovanja ciljev in dejavnosti ter prilagajanja z uporabo različnih didaktičnih pripomočkov. Prehod na inkluzivno paradigmo pomeni spremembe pri usposabljanju strokovnih delavcev. Da bi lahko strokovni delavci učinkovito delovali v inkluzivnih okoljih, morajo imeti ustrezne vrednote, stališča, veščine, sposobnosti in znanja (Opara idr., 2010). Strokovni delavci na plečih nosijo eno izmed najodgovornejših nalog, saj morajo po principu timskega dela sodelovati pri večini nalog za otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v skupino in ob tem nositi polno poklicno in osebno odgovornost (Čas, Kastelic in Šter, 2003).
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, redni oddelki vrtcev, strokovna izobraževanja in usposabljanja, profesionalni razvoj, vpeljevanje izboljšav in dvig kakovosti vrtcev
Published in DKUM: 16.06.2023; Views: 153; Downloads: 20
Full text (1,26 MB) |
5. Vloge in naloge vrtca pri delu z otroki iz manj funkcionalnih družin – študije primerov : magistrsko deloSimona Stajan, 2022, master's thesis Abstract: Povzetek
Za otrokov dober socialni razvoj je poleg tega, da družina prepozna otrokove potrebe, bistvenega pomena tudi, da se otrokove potrebe in morebitne prikrajšanosti prepozna tudi v vrtcu. Kadar so pogoji za razvoj v družini prešibki, lahko vrtec kot institucija vsaj deloma uravnoteži otrokov razvoj. Za namen magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne raziskovalne metode preučili, katere so značilnosti otroka iz manj funkcionalne družine, kako se prikrajšanost kaže v otrokovem funkcioniranju v vrtčevski skupini ter katere načine in metode dela vzgojiteljica uporablja, da bi otrok premagal primanjkljaje. Na podlagi preučitve podatkov iz vrtčevske dokumentacije o treh preučevanih otrocih iz manj funkcionalnih družin ter podatkov, pridobljenih na podlagi opravljenega intervjuja z vzgojiteljicami, ki imajo otroke iz manj funkcionalnih družin v vrtcu, smo ugotovili, da se primanjkljaji pri otrocih iz manj funkcionalnih družin kažejo predvsem v obliki odstopanj na področju govorno jezikovnega razvoja in socialnih veščin, pa tudi njihove intelektualne sposobnosti zaostajajo za vrstniki. Vzgojiteljice si prizadevajo otrokom pomagati pri primanjkljajih na različne načine, predvsem jim poskušajo prilagoditi dejavnosti, da so zanje lažje izvedljive in so pri njihovi izvedbi uspešnejši. Prav tako se trudijo otroke s primanjkljaji čim bolj vključevati v družbo vrstnikov, posebej zanje izdelujejo didaktične pripomočke za usvajanje besed, ter skrbijo, da je otrok ves čas v njihovi bližini.
Keywords: otroci s primanjkljaji, otrokov razvoj, zgodnja obravnava, manj funkcionalne družine, otroci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 23.12.2022; Views: 502; Downloads: 52
Full text (737,81 KB) |
6. Pogled strokovnih delavcev na dvojno izjemne učence in delo z njimi v osnovnih šolah : magistrsko deloJasna Tivadar, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pojem dvojne izjemnosti učencev skozi oči strokovnih delavcev. Dvojna izjemnost v današnjem času ni redek pojav, saj je v šolski praksi možno zaslediti kar nekaj učencev, ki so hkrati nadarjeni in imajo posebne potrebe. V literaturi lahko zasledimo, da predstavljajo ti učenci strokovnim delavcem poseben izziv, saj jih zaradi njihovih dvojnih značilnosti težko prepoznajo.
V magistrskem delu smo se osredotočili na poznavanje izraza dvojno izjemni učenci med strokovnimi delavci, na pedagoško delo z dvojno izjemnimi učenci in usposobljenost strokovnih delavcev za delo s to skupino učencev ter na njihova stališča do pojava dvojne izjemnosti pri učencih. Narejena je bila raziskava, v katero je bilo vključenih 312 strokovnih delavcev večinskih osnovnih šol.
V naši raziskavi smo ugotovili, da so med vsemi strokovnimi delavci prav učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci v ospredju pri poznavanju izraza dvojno izjemni učenec kot tudi pri usposobljenosti za delo z njimi. Prav tako največjo pomembnost zgodnji prepoznavi dvojno izjemnih učencev pripisujejo učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci, medtem ko najmanjšo pomembnost zgodnji prepoznavi namenjajo strokovni delavci, ki v zadnjih petih letih niso bili vključeni v nobeno dodatno izobraževanje. Iz odgovorov smo izvedeli tudi, da se dvojno izjemnim učencem kot oblika pomoči nudi predvsem dodatna strokovna pomoč, dodatni pouk ter pomoč učitelja predmetnega področja, kjer ima učenec težave. Analiza trditev o stališčih strokovnih delavcev je pokazala, da se strokovni delavci zavedajo, da lahko težave, primanjkljaje oz. motnje zasledimo tudi pri nadarjenih učencih. Kljub temu zavedanju je pri strokovnih delavcih prisotno mišljenje, da je pomembno, da se osredotočimo na učenčeve primanjkljaje.
Keywords: dvojno izjemni učenci, nadarjeni učenci, otroci s posebnimi potrebami, prepoznavanje, vzgojno-izobraževalno delo.
Published in DKUM: 25.11.2022; Views: 689; Downloads: 309
Full text (1,63 MB) |
7. Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli : magistrsko deloNina Prosenjak, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo, ki nosi naslov Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli, sestavljata povezujoča se dela, teoretični in empirični. V prvem se sprva nahaja nekaj osnovnih informacij o bolezni, opisani so tehnološki pripomočki za njeno vodenje, pomen športa in zdrave prehrane ter napotki o tem, kaj narediti v primeru nujnih situacij, ki se lahko pojavijo tudi v obdobju, ko se otrok nahaja v šoli. Največji delež vsebine je posvečen informiranju o otrocih, učencih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1). Predstavljeno je soočanje s SBT1 in čustveno doživljanje. Vključene so informacije o tem, zakaj kronične bolezni, v skupino katerih uvrščamo diabetes, predstavljajo veliko psihološko breme za otroka. Dotaknemo se vloge družine ter vzgoje otroka s SBT1. Sledi, glede na naslov naloge ter smer študija, ključni del, v katerem lahko koristne informacije o izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa za otroke s SBT1 najdejo predvsem učitelji, pa tudi starši. Pišemo o učencih SBT1 v šoli, o psihofizičnih, kognitivnih in socialnih vidikih, opredeljene so zakonske ureditve in s tem pravice otrok s SBT1, ter postopek pridobitve odločbe in začasnega spremljevalca. Empirični del temelji na študiji primera, ki vključuje tretješolko s SBT1, ki sem jo letošnje šolsko leto spremljala v šoli. Interpretirani so rezultati, pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z razredničarko, učenkino mamo, svetovalno delavko, učenko ter zdravnico specialistko pediatrične diabetologije. Opisane so tudi ugotovitve opazovanja deklice v času pedagoškega procesa s pomočjo protokola. Namen magistrske naloge je torej predstaviti, kako poteka pedagoško delo z otrokom s SBT1 na razredni stopnji in njegovo vključevanje v socialno skupnost ter orisati izzive, s katerimi se soočajo učitelji, drugi delavci šole, starši in otrok sam.
Keywords: Otroci s posebnimi potrebami, sladkorna bolezen tipa 1, šola, sodelovanje, prilagoditve
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 469; Downloads: 131
Full text (3,18 MB) |
8. Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko deloKatja Brumen, 2022, master's thesis Abstract: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu.
V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence.
V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji.
Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Keywords: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 410; Downloads: 129
Full text (1,59 MB) |
9. Otroški regionalni center Čakovec: zasnova arhitekture in parkovnih površin : magistrsko deloLea Sačar, 2022, master's thesis Abstract: Namen izdelave magistrske naloge temelji na stvarni potrebi
po gradnji Otroškega regionalnega centra za otroke s
posebnimi potrebami v Čakovcu, ki bo pokrival območje
severozahodnega dela Republike Hrvaške. Število otrok, ki
imajo katero od oblik telesne ali duševne motnje in imajo
potrebo po posebnem, dodatnem in/ali individualnem
programu dela, je vsak dan večje oz. obstaja velik delež
otrok, ki jim ni omogočen potreben posebni program dela,
vzgoje, izobraževanja in/ali rehabilitacije.
Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz in podatkov
ter na podlagi teoretičnega dela te naloge, v katerem so
obravnavane teme vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije
otrok s posebnimi potrebami, in teme načrtovanja prostora
za otroke s posebnimi potrebami, je predstavljena idejna
urbanistično-arhitekturna rešitev Otroškega regionalnega
centra Čakovec in pripadajočih površin.
Na predvidenem območju, v južnem delu mesta Čakovec, je
zasnovani park 'Martane', znotraj katerega so umeščeni
prostori Otroškega regionalnega centra. Novi Otroški
regionalni center Čakovec je zasnovan kot center vzgoje in
rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami. Idejni
urbanistično-arhitekturni načrt je zasnovan kot odgovor na
družbene in prostorske težave širšega prostora. Pomanjkanje
javnih in zelenih površin, športno-rekreacijskih površin ter
storitvenih dejavnosti, in vse to v prostoru pretežno
stanovanjskih sosesk, nagovarja k načrtovanju odprtega,
uporabnega in vsem dostopnega prostora, ki bo omogočil
vse potrebne vsebine in dejavnosti, ki v tem prostoru
manjkajo. Kot del parka 'Martane', poleg Otroškega
regionalnega centra, zasnovane so dodatne
storitveno-trgovske vsebine ter nova športno-rekreacijska
cona in cone otroških igrišč, namenjene otrokom in igri otrok
na prostem v naravnem okolju. Zasnovane so parkovne
površine, ki bodo omogočale bivanje vsem uporabnikom
novega prostora, ne glede na fizično oviranost ali starostno
skupino.
Keywords: arhitektura, otroški center, parkovne
površine, otroci s posebnimi potrebami, Čakovec
Published in DKUM: 14.06.2022; Views: 829; Downloads: 261
Full text (87,96 MB) |
10. Vloga strokovnih delavcev vrtca pri inkluziji otrok s posebnimi potrebami : magistrsko deloŽiva Lipovec, 2022, master's thesis Abstract: V zadnjem obdobju se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, vključenih v redne vrtce.
V magistrskem delu smo se osredotočili na pojem inkluzije, povezovanja, socialnega sprejemanja, nudenju pomoči šibkejšim ter sodelovanju z različnimi strokovnimi delavci ter s starši otrok s posebnimi potrebami.
V raziskavo je bilo vključenih 148 strokovnih delavcev vrtcev (vzgojitelji, vzgojitelji – pomočniki vzgojiteljev). Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni.
S pomočjo raziskave smo ugotovili, da strokovni delavci največ novega znanja o otrocih s posebnimi potrebami pridobijo s pomočjo knjig in člankov, sledijo predavanja, ki jih organizira vrtec. Prav tako smo ugotovili, da vrtci svojim zaposlenim zagotovijo predavanja na temo otrok s posebnimi potrebami.
Večina strokovnih delavcev sodeluje pri pripravi individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami, vendar so v pripravo individualiziranega programa bolj vpeti vzgojitelji kot pomočniki vzgojiteljev. Prav tako je večina strokovnih delavcev seznanjena s prilagoditvami za delo z otroki s posebnimi potrebami ter jih v pedagoški praksi tudi upošteva.
Slabše strokovni delavci poznajo zakonodajo, povezano z otroki s posebnimi potrebami. V praksi dobro sodelujejo s svetovalno službo in z zunanjimi strokovnjaki.
Starše otrok s posebnimi potrebami strokovni delavci redno obveščajo o napredku njihovega otroka in si prizadevajo, da bi za delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno prilagodili fizično in didaktično okolje.
Keywords: Inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, vrtec, individualiziran program.
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 735; Downloads: 260
Full text (1,44 MB) |
