1. Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri - štiri leta starih otrocihPetra Nikolić, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri–štiri leta starih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili telesni in senzorni razvoj, področje gibanja ter njegov razvoj pri tri–štiri leta starih otrocih in njegovo aktivacijo, motorične sposobnosti, podrobneje predstavili motorično sposobnost, koordinacijo ter vadbo za koordinacijo in športne pripomočke, ki se jih lahko uporablja pri razvoju koordinacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala šest mesecev. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok ljubljanskega vrtca, Vrtec Viški gaj, enota Bonifacija. Naš namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, strokovno vodena in redno izvedena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi. Izvedli smo jih dvakrat, in sicer je prvo testiranje potekalo marca ter drugo septembra 2019. V vmesnem času smo izvajali enkrat tedensko načrtovane, strokovno vodene in redno izvedene dejavnosti, ki so vsebovale domnevne elemente za razvoj koordinacije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo T-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci na drugem testiranju v povprečju izboljšali rezultate in tako razbrali, da vliv vadbe prispeva k razvoju koordinacije.
Keywords: gibalni razvoj, 3 do 4 leta stari otroci, koordinacija, vadba za razvoj koordinacije, motorični testi, načrtovane, strokovno vodene dejavnosti
Published: 01.04.2021; Views: 16; Downloads: 5
 Full text (780,29 KB) |
2. Drevesa postanejo lutkeTjaša Omulec, 2021, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomske naloge smo s 25 otroki, starimi 5-6 let, izdelali lutkovno predstavo z naslovom Z vetrom gremo na potep na tematiko gozd in tako poglobili znanje otrok o posameznih drevesnih vrstah (bukev, hrast, kostanj, breza). Zanimalo nas je, ali priprava lutkovne predstave pripomore k povečanju znanja in prepoznavanju posameznih drevesnih vrst za otroke. Pred začetkom priprave lutkovne predstave smo preverili znanje otrok o prepoznavanju posameznih drevesnih vrst. Otroci so prepoznavali elemente dreves, natančneje liste, plodove in skorje izbranih drevesnih vrst. Zasnovali smo 7 priprav za pripravo lutkovne predstave. Otroci so v skupinah izdelovali posamezne drevesne lutke iz naravnih materialov izbranih drevesnih vrst, ki so predstavljale drevesa. Pripravili smo tudi sceno in lutkovno predstavo glasbeno opremili. Lutkovne predstave zaradi epidemije covid-19 nismo uspeli dokončati. Napredek v povečanju znanja o prepoznavanju posameznih drevesnih vrst smo preverili preko kamere. Ponovnega preverjanja znanja se je udeležilo 13 otrok. Na podlagi 13 otrok smo ugotovili, da je priprava lutkovne predstave pripomogla k povečanju znanja in prepoznavanju posameznih drevesnih vrst, saj so otroci pred pripravo lutkovne predstave v povprečju prepoznali več kot tri elemente, medtem ko so isti otroci po izdelani lutkovni predstavi v povprečju prepoznali skoraj osem elementov drevesnih vrst.
Keywords: predšolski otroci, lutke, drevesne vrste (bukev, kostanj, hrast in breza), lutkovna predstava
Published: 01.04.2021; Views: 16; Downloads: 2
Full text (6,49 MB) |
3. Spodbujanje učenja z metodo NTC in metodo dialoškega branja pri otrocih s posebnimi potrebami v prilagojenem programuSergeja Gabor, 2021, master's thesis Abstract: Metoda NTC in metoda dialoškega branja omogočata otrokom s posebnimi potrebami stimulativno učenje preko igre. Otroci s posebnimi potrebami počasneje usvajajo znanje ter imajo težave na področju komunikacije, pozornosti, izražanja, povezovanja ter mišljenja. Metodi spodbujata aktivno vključevanje otrok, spodbujata mišljenje, povezovanje, sklepanje ter omogočata širjenje besednega zaklada ter povečujeta pozornost. V magistrskem delu smo v empiričnem delu analizirali razlike pri napredku otrok pred in po uporabi metode NTC in metode dialoškega branja za sklope: pozornost in koncentracija, komunikacija, verbalni spomin, govorno jezikovno razumevanje in izražanje, grafično-vizualno zaznavanje ter časovna in prostorska orientacija. Raziskavo smo izvedli na Centru za sluh in govor v Mariboru v skupini predšolskih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in drugimi motnjami (N = 6). Rezultati kažejo, da se je v kratkem časovnem obdobju pri otrocih statistično pomembno izboljšala pozornost in koncentracija (na 4 od 7 postavk), delno se je izboljšal verbalni spomin (na 1 od 2 postavk), izboljšalo se je govorno jezikovno razumevanje in izražanje (na 3 od 4 postavk), manjši napredek pa je bil v prostorsko-časovni orientaciji, grafično-vizualnem zaznavanju in komunikaciji. Naloga je pomembna, saj povezuje tematiko o učenju z uporabo sodobnih metod (NTC in metodo dialoškega branja) pri otrocih s posebnimi potrebami in z rezultati dokazujemo, da je uporaba sodobnih metod zelo pomembna za napredek otrok.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, NTC metoda, dialoško branje, projektno učenje, didaktika.
Published: 24.02.2021; Views: 86; Downloads: 27
Full text (1,92 MB) |
4. Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomočAleš Škrobar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju.
V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave.
V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti.
Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Keywords: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Published: 18.02.2021; Views: 86; Downloads: 19
Full text (1,38 MB) |
5. Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzejaPolona Gojkovič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju.
V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Keywords: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Published: 05.02.2021; Views: 52; Downloads: 9
Full text (1,62 MB) |
6. SINHRONIZACIJA NEMŠKIH RISANK V SLOVENŠČINO NA PRIMERU RISANKE SLONČEK BENJAMINSvetlana Kidrič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomsko seminarski nalogi sem se osredotočila na sinhronizacijo nemških risank v slovenščino. V teoretičnem delu sem opredelila pojem sinhronizacije. Nato sem opisala, kako je sinhronizacija nastala in kako sinhronizacija sploh poteka. Pri raziskovanju te teme sem odkrila kar nekaj slabosti in prednosti sinhronizacije. Tudi odnos do sinhronizacije se v obeh državah močno razlikuje. V praktičnem delu sem se lotila primerjalne analize risanke Slonček Benjamin, Srečanje z Božičkom. Ta analiza mi je pokazala, do kakšnih prevajalskih problemov pridemo pri sinhronizaciji risank. Še posebej je potrebno upoštevati to, da ciljno publiko predstavljajo otroci in ne odrasli. Zato moramo biti pri prevajanju lastnih imen in kulturno zaznamovanih izrazov še posebej kreativni in pazljivi. Pri tej analizi sem ugotovila, da so najpogostejši postopki prevajanja kulturno zaznamovanih izrazov pojasnitev, transpozicija in izpust. Ugotovila sem tudi, da ima priredba pri prevajanju za otroke veliko večji pomen, saj je potrebno prevod približati ciljni publiki.
Keywords: sinhronizacija, risanka, otroci, Slonček Benjamin, lastna imena, kulturno zaznamovani izrazi, priredba
Published: 01.02.2021; Views: 57; Downloads: 1
Full text (1,15 MB) |
7. Pripovedovanje s prstnimi lutkamiErika Lapornik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomskega dela Pripovedovanje s prstnimi lutkami je nastala na lastno pobudo za čim večje vključevanje lutk v skupino otrok v vrtcu. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti, kako v vrtcu uporabimo pripovedovanje s prstnimi lutkami ter s tem pozitivno vplivamo na otrokov kognitivni in verbalni razvoj. Pripovedovanje s prstnimi lutkami smo vnesli v otrokov vsakdan in s tem spodbudili prednostno nalogo jezika. Cilji diplomskega dela so: otroke popeljati v magični svet lutk; seznaniti jih s prstnimi lutkami; s pomočjo otrok urediti lutkovni kotiček; ustvariti potujoče gledališče; skozi vodene dejavnosti popeljati otroke do izdelave prstnih lutk; ustvariti zabavno, prijetno in sproščeno vzdušje v skupini; uporabiti lutko kot motivacijsko sredstvo pri pripovedovanju zgodb; uporabiti lutko pri prednostni nalogi – razvoju jezika; seznaniti otroke s poezijo s pomočjo lutke; izboljšati otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so predstavljeni lutka, vloga vzgojitelja v lutkovnem procesu, vrste lutk, delitev lutk, najprimernejši materiali za izdelavo lutk in scenografije, prstno gledališče, oder v rokah in pripovedovanje z lutko.
S pomočjo praktičnega dela v oddelku smo pri otrocih dosegli, da pravilno vodijo prstno lutko, se vživijo v določen lik in spontano pripovedujejo zgodbo s pomočjo lutke. Lutke so tako postale del vsakdana in so otroke spodbujale ne le v lutkovno-dramskem izražanju, pač pa tudi v jezikovnem razvoju.
Keywords: gledališče, igra, improvizacija, pripovedovanje, izdelovanje, prstne lutke, predšolski otroci.
Published: 21.01.2021; Views: 113; Downloads: 38
Full text (4,73 MB) |
8. Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, in samomorilno vedenje tekom življenjaMartina Šrajner, 2020, master's thesis Abstract: Posledice prekomerne rabe alkohola se kažejo na individualni, družinski in družbeni ravni. Najpogosteje zaradi prekomernega pitja posameznika trpi njegova družina, predvsem otroci. Namen pričujoče naloge je bil preveriti samomorilno vedenje tekom življenja med odraslimi otroki staršev, odvisnih od alkohola, v primerjavi s posamezniki, ki niso odraščali ob odvisnih starših. Zanimale so nas razlike v doživljanju travme v otroštvu in v težavah z duševnim zdravjem. Dodatno nas je zanimal odnos med travmo iz otroštva in samomorilnim vedenjem pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola, ter katere izbrane spremenljivke predstavljajo napovednike samomorilnega vedenja tekom življenja pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola. Vzorec je zajemal 216 udeležencev; 106 posameznikov je uvrščenih v skupino odraslih otrok odvisnih staršev in preostalih 110 v primerjalno skupino. Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, so v primerjavi s primerjalno skupino pogosteje poročali o poskusu samomora v preteklosti, prav tako so pogosteje poročali o doživljanju fizične in čustvene zlorabe ter zanemarjanja. Razlike so bile statistično značilne. Ugotovljena je bila pozitivna povezava med čustvenim zanemarjanjem in občutkom, da je oseba drugim v breme, pri odraslih otrocih odvisnih staršev. Doživljanje travme v otroštvu se je izkazalo kot najpomembnejši napovednik poskusa samomora v preteklosti, medtem ko je misli o smrti najmočneje napovedoval občutek, da oseba drugim predstavlja breme.
Keywords: odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, prekomerna raba alkohola v družini, samomorilno vedenje, travma iz otroštva
Published: 21.01.2021; Views: 103; Downloads: 38
Full text (833,00 KB) |
9. Analiza individualiziranih programov v vrtcihTeja Zavasnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Keywords: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Published: 11.01.2021; Views: 142; Downloads: 45
Full text (1,49 MB) |
10. Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroci s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnjiDaša Heričko, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroki s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji so nas zanimale izkušnje učiteljev s poučevanjem otrok s posebnimi potrebami in njihovo poznavanje ter uporaba prilagoditev posamezni skupini otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili različna področja, ki so vezana na temo naloge (definicije pojmovanja otrok s posebnimi potrebami, oblike šolanja, slovensko zakonodajo in dokumente, povezane z otroki s posebnimi potrebami, lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami, vrste prilagoditev za posamezno skupino otrok, učiteljevo uporabo in realizacijo prilagoditev znotraj oddelka). V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvajali z dvajsetimi učitelji razrednega pouka, ugotovili, da je skupina otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja najpogostejša skupina otrok s posebnimi potrebami, s katero so se učitelji srečali pri poučevanju. Spoznali smo, da učitelji pred prihodom otrok s posebnimi potrebami v njihov oddelek s strani šole v večini niso seznanjeni z njihovimi težavami in prilagoditvami, ki bi jih za njih naj izvajali. Znanje v večini pridobijo samoiniciativno. Učitelji so povedali, da poznajo prilagoditve za otroke, ter da se zelo dobro zavedajo tudi pomena uporabe le - teh. Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami uporabljajo vsi učitelji. Ugotovili smo, da se učiteljem v naši raziskavi zdi pomembno poznavanje lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami zaradi lažjega načrtovanja pedagoškega dela in s tem boljšega uspeha otrok. Ugotovili smo, da učitelji v naši raziskavi ne poznajo vseh dokumentov, kjer so zapisane smernice za uporabo prilagoditev. Večina učiteljev je dejala, da jim sama priprava in izvedba prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami prestavlja velik izziv oz. breme. Večji del učiteljev je menilo, da se na pouk ne pripravljajo drugače, če je v oddelek vključen otrok s posebno potrebo. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljev zadovoljna in uspešna pri realizaciji prilagoditev, ter da največji izziv izvajanja prilagoditev predstavljajo otroci z motnjami vedenja, najmanjši pa učenci z učnimi težavami. Ugotovili smo, da je večina učiteljev v naši raziskavi mnenja, da ostali otroci ob prisotnosti otrok s posebnimi potrebami v oddelku niso prikrajšani ničesar. Večji del učiteljev je deležen dodatne strokovne pomoči. Spoznali smo, da se večina učiteljev ne počuti dovolj izobražene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oz. za uporabo prilagoditev. Ugotovili smo, da je večina učiteljev trdila, da so pri realizaciji prilagoditev zadovoljni s podporo vodstva. Kot zadnje naj dodamo še to, da se večji del učiteljev ne more odločiti, katera od oblik šolanja je z vidika uporabe prilagoditev najbolj primerna za otroke s posebnimi potrebami.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Published: 11.01.2021; Views: 113; Downloads: 55
Full text (1,52 MB) |
