SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
IZRAŽANJE NEGATIVNIH ČUSTEV
Veronika Anžur, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Čustva nas spremljajo na vsakem koraku. So reka našega življenja. Dajejo nam življenjski zagon, občutek za lepoto in barvitost življenja. V naše odnose vnašajo toplino in nas povezujejo z bližnjimi. Vendar niso vedno le prijetna. Obstajajo tudi tista, neprijetna, ki nam lahko občasno tudi zelo zagrenijo življenje. Vsa čustva so sestavni del našega vsakdana in brez njih si življenja pravzaprav sploh ne moremo predstavljati. Kadar pa se negativna čustva prepogosto pojavljajo, takrat dobesedno zastrupljajo našo duševnost in medsebojne odnose. Zato imajo prav tisti, ki pravijo, da so čustva tista, ki nas lahko popeljejo od »pekla« do »nebes«. Moč čustev je res velika , kar spoznamo že v zgodnjem otroštvu. Prav zaradi te moči bi bilo dobro, da bi se že zgodaj naučili primerno ravnati z njimi. Da bomo sposobni čutiti, razumeti in učiti druge, predvsem svoje otroke, moramo v prvi vrsti čutiti sebe. Čustva se navadno porodijo spontano, nenapovedano in pogosto nepričakovano. Zaradi tega imamo že odrasli veliko težav z obvladovanjem čustev, kaj šele otroci. Na vsakem koraku bi se morali zavedati, da smo odrasli s svojim obnašanjem zgled otrokom in da se bodo naši malčki z vsemi čustvenimi težavami verjetno spopadali tako, kot se bodo naučili od nas. Uravnotežen, naraven in zdrav čustveni odnos , je verjetno največja dota, ki jo lahko damo svojemu otroku, na poti skozi čustvene brzice, viharje in čeri, ki jih prinaša življenje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE PRIJETNA ČUSTVA, NEPRIJETNA ČUSTVA, DUŠEVNOS, MEDSEBOJNI ODNOSI, OTROŠTVO
Published: 07.07.2009; Views: 2302; Downloads: 214
.pdf Full text (752,88 KB)

2.
STARŠI IN SPODBUJANJE GLASBENE SPOSOBNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU
Milan Lebar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Inteligenca je sposobnost reševanja novih težav in novonastalih situacij. Glasbena inteligenca kot ena izmed sedmih lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja in sodobno multimedijsko komunikacijo. Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje ter zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj. Otrok skozi poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe intelektualno raste, saj ga glasba vodi k razmišljanju in reševanju problemov ter organizaciji zaznav v smislu povezav, primerjav in ustvarjanju novih pojmov. Eden od bistvenih ciljev in nalog predšolske glasbene vzgoje je, da otroku omogočimo doživljanje glasbe, zbujamo veselje in sproščenost v življenju in s tem vplivamo na otrokovo čustvovanje. Številni avtorji, ki so raziskovali glasbeni razvoj otrok, so ugotovili, da že nekaj tednov po rojstvu opazimo pri dojenčkih dve vrsti reakcij, odvisni od zvočnih dražljajev. Petje pesmi je najbolj razširjena oblika muziciranja otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Otrok preko gibalnih, likovnih, besednih in drugih dejavnosti ustvarjalno izraža glasbena doživetja ali zvočne predstave. Otrok pri razvoju glasbene ustvarjalnosti razpolaga z melodijo, ritmom, obliko in ekspresivnimi kvalitetami (zvočno barvo, tempom, dinamiko). Domače okolje je zelo pomembno za otrokov glasbeni napredek.
Keywords: glasbena inteligenca, starši, zgodnje otroštvo, glasbena vzgoja, spodbujanje
Published: 29.08.2009; Views: 2036; Downloads: 324
.pdf Full text (725,63 KB)

3.
DRUŽINA IN KOMUNIKACIJA KOT POMEMBEN DEJAVNIK OTROKOVEGA RAZVOJA IN VZGOJE
Sonja Valant Godec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ljubezen, zatočišče, varnost, otroci, komunikacija,... to so pojmi, ki so se prvi utrnili ob misli na družino. Vsakdo ve, kaj je družina? V družini je mogoče le z dejavnim in poštenim vključevanjem, nenehnim usklajevanjem in ustvarjalnim prilagajajnjem tudi preko kriz in stisk najti skupne poti, skupna zadoščenja in skupne izzive stistimi, ki so človeku najbliže. Prav to pa je ena od največjih vrednih daril, ki jih družina lahko daje. Družina je prva, ki otroku nudi varno okolje iz katerega raziskuje vedno širši svet spoznanj. Otrokovo poseganje v okolje pomeni zanj razvijanje sposobnosti za vedno večjo neodvisnost in samostojnost pri zadovoljevanju potreb. OTROKOV RAZVOJ:je dinamičen proces, ki ga interaktivno soodločata dednost in okolje in sicer na ravni fizičnega in socialnega okolja. Otrok se ob rojstvu zaveda celovitosto, povezanosti in življenjske energije; od rojstva je povezan s starši in preko njih z vsem svetom. KOMUNIKACIJA: z biološkim rojstvom se otrokov razvoj nadaljuje v družini, vrtcu, šoli,.. kjer je medosebna komunikacija gonilna sila otrokovega razvoja. V družini otrok pridobi veliko besedno bogastvo in pojmovno jasnost. To so pogoji za otrokovo logično razumevanje, pravilno orientacijo in ustrezno odzivanje na svet, ki ga obdaja.
Keywords: otrok, komunikacija, družina, varnost, čustva, počutje, okolje, sodelovanje, vrednote, zatočišče, ljubezen, vzgoja, razvoj, otroštvo, mišljenje, sposobnosti, učenje, medsebojni odnosi
Published: 07.07.2010; Views: 2506; Downloads: 336
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
POVEZANOST GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE OTROK V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Nastja Zidanšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost gibalne dejavnosti z indeksom telesne mase otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok drugega triletja osnovne šole. Od tega je bilo anketiranih 233 deklic in 221 dečkov. Pri raziskavi so sodelovali samo zdravi otroci iz različnih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom o gibalni dejavnosti otrok. Telesna višina in telesna teža sta bili izmerjeni z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija (osebna tehtnica in višinomer). Iz telesne teže in višine smo izračunali indeks telesne mase, s pomočjo katerega smo otroke razvrstili v naslednje skupine: skupina z normalno telesno težo, skupina s prekomerno telesno težo in skupina z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistične značilnosti razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Natančneje smo razlike opredelili s Scheffe Post-hoc preizkusom. Rezultati so pokazali, da v primeru, ko otroke nismo ločili po spolu, razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in debelostjo, niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti dečkov, ki smo jih razdelili v omenjene skupine, smo ugotovili, da razlike v gibalni dejavnosti med dečki niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti pri deklicah z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in z debelostjo se pojavijo statistično značilne razlike v gibalni dejavnosti s prijatelji, in sicer med deklicami z normalno telesno težo in deklicami z debelostjo. Gibalno bolj dejavne s prijatelji so deklice z debelostjo. Kadar primerjamo gibalno dejavnost glede na indeks telesne mase, moramo vedno otroke ločiti po spolu, saj se šele takrat pojavijo nekatere razlike, ki prej niso vidne. Vendar gibalna dejavnost ni edini dejavnik, ki bi ločeval oziroma določal razlike v telesni teži. Pomembni so tudi drugi dejavniki, kot sta na primer način življenja in prehrana.
Keywords: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, prekomerna telesna teža in debelost, pozno otroštvo.
Published: 09.03.2011; Views: 2770; Downloads: 312
.pdf Full text (802,78 KB)

5.
EMOCIONALNO VREDNOTENJE GLASBENIH ZVRSTI V ČETRTEM IN SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Miran Čarni, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Današnji mediji omogočajo obkrožanje ljudi z najrazličnejšo glasbo na vsakem koraku. Razprav o glasbeno lepem je veliko, vendar kljub temu posameznih glasbenih zvrsti ne moremo primerjati, saj ima vsaka svojo specifičnost, v vsaki najdemo dobro in slabo. Da bi otroku pomagali razvijati njegov glasbeni okus in ga ozaveščati za presojo glasbenih vrednot, ga moramo znati voditi skozi ta proces glasbene socializacije, ga vzgajati in izobraževati, da bo znal kritično poslušati, sam presojati ter vrednotiti, kaj je, in kaj ni kvalitetna glasba. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo glasbenih primerov ugotoviti, kako učenci četrtih in sedmih razredov emocionalno (čustveno) doživljajo predvajano glasbo, jo vrednotijo, preferirajo na podlagi všečnosti ter kaj vpliva na glasbeno všečnost posameznika. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci predvajano glasbo precej raznovrstno čustveno vrednotijo in med popularno ter sodobno klasično glasbo najbolj preferirajo popularno glasbeno zvrst. Slednja glasbena zvrst je fantom ljubša, medtem ko dekleta bolj kot fantje višje ocenjujejo sodobno klasično zvrst. Rezultati tudi kažejo, da popularno glasbo nekoliko bolj preferirajo učenci podeželskih šol, saj so v primerjavi z njimi učenci mestnih šol pogosteje izbirali sodobno klasično glasbo. Ugotovili smo, da obstajajo vidna razlikovanja med glasbeno nedejavnimi in glasbeno dejavnimi učenci. Slednji na podlagi všečnosti višje ocenjujejo sodobno klasično glasbo kot učenci, ki se z glasbeno dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobljeni rezultati nam hkrati prikazujejo, da med četrtošolci in sedmošolci ni večjih odstopanj glede všečnosti predvajane glasbe, obstajajo pa bistvene razlike v utemeljevanju izbora všečne glasbe. Z rezultati raziskave smo prišli tudi do spoznanja, da glasbeno dejavni učenci doživljajo sodobno klasično izvedbo bolj pozitivno kot glasbeno nedejavni učenci. Na podlagi teh ugotovitev lahko govorimo o pozitivnem vplivu glasbe na otrokovo sprejemanje, doživljanje in vrednotenje glasbenih prvin, ki se pri posamezniku v okviru glasbenih dejavnostih še posebej razvijajo.
Keywords: emocije, pozno otroštvo, predadolescenca, glasbene zvrsti, vrednotenje glasbe, glasbeni razvoj, glasbeno doživljanje.
Published: 22.06.2011; Views: 2192; Downloads: 212
.pdf Full text (1,29 MB)

6.
Povezanost barv in čustev pri učencih v 4. razredu osnovne šole
Rebeka Kolar, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se dotikamo področja barv, ki imajo lahko močan učinek na človeško telo in emocije. Že kot otroci uporabljamo barve tako v domačem okolju kot šoli. Po mnenju strokovnjakov naj bi ravno uporaba posameznih barv razodevala otrokovo emocionalno življenje. Pri tem je pomembno poudariti, da se barvno izražanje otrok skozi njihov razvoj spreminja, nadgrajuje, spreminja se otrokova uporaba in odnos do barv. Raziskave, ki so bile opravljene na tem področju, kažejo, da lahko ravno na podlagi izbire barv potegnemo vzporednice z izražanjem osnovnih čustev. Tako smo v naši raziskavi s pomočjo prirejene ocenjevalne lestvice barv in različnih čustvenih stanj pri učencih v četrtem razredu preverjali povezovanje posameznih barv in čustev ter njihove priljubljene in nepriljubljene barve. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na spol in povprečje zaključnih ocen. Ugotovili smo, da učenci povezujejo pozitivna čustva s toplimi barvami in negativna čustva s hladnimi, pri tem še posebej prednjačijo deklice in učenci z višjim povprečjem zaključnih ocen. Na področju najljubše barve je v ospredju vijolična pri deklicah in modra pri dečkih. Črna je barva, ki je učenci ne marajo.
Keywords: barva, učinki barv, likovno izražanje otrok, psihodiagnostična vrednost barv, srednje in pozno otroštvo, čustva
Published: 15.03.2012; Views: 3310; Downloads: 454
.pdf Full text (1,85 MB)

7.
DRUŽINA IN ŠPORT
Maja Korošec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Družina in šport sta ključna dejavnika v diplomski nalogi. Ukvarjali smo se z družino, njenim bistvom, vidiki, tipologijo in vlogo, ki pripomore k oblikovanju otroka tako v socialnem kot športnem smislu. Za predšolskega otroka je družina ključnega pomena. V diplomski nalogi je predstavljena sama družina, v kateri poteka primarna socializacija. Sama vsebina diplomske naloge se nagiba tako k družini kot k samemu športu. Osredotočili smo se predvsem na predšolskega otroka, na družino, v kateri živi, kakšen je njegov položaj, kakšna je vloga in funkcija družine in kako družina pomaga predšolskemu otroku pri športnem udejstvovanju. V teoretičnem delu diplomske naloge smo poleg omenjenega opredelili šport in pomen športa tako za družino kot tudi za predšolskega otroka – športnika. Pobližje smo si pogledali različno teorijo, tako o družini kakor o športu. Zanimalo nas je, kako blizu sta si družinsko življenje in šport. Skozi empirični del smo raziskali jasen pogled na športno udejstvovanje družine. Starši iz primestnega in/ali mestnega okolja so izpolnjevali v vrtcu anketne vprašalnike za svojega otroka. Pridobljene rezultate smo dopolnjevali s teorijo in jih primerjali s postavljenimi hipotezami, ki smo si jih zastavili na začetku diplomske naloge. Ugotovili smo, da se je športno udejstvovanje v družini povečalo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE Družina, predšolski otrok, šport, starši, vidik, tipologija, položaj, razvoj, pomen, udejstvovanje, športnik, družinsko življenje, zgodnje otroštvo.
Published: 11.12.2014; Views: 1526; Downloads: 244
.pdf Full text (563,54 KB)

8.
RAZVOJ ČUSTEV IN ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJI
Jana Kopše, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled literature s področja proučevanja čustev, ki prispevajo pomemben del k vzgoji in razvijanju otroka v odraslo osebnost. Čustva so v razvoju otroka izrednega, če ne celo prvotnega pomena. Učitelj kot pomemben faktor otrokovega življenja k razvoju veliko doprinese. Spremlja ga skozi vzpone in padce, ki se dotikajo tako uspehov kot neuspehov, vezanih na šolo, ob tem spoznava tudi otrokove vrstnike, ki so prav tako pomemben dejavnik otrokovega razvijanja. Na razvojni poti otroku svetuje, mu pomaga in ga usmerja po svojih najboljših močeh. Otrok spoznava, kako se določena čustva izražajo, katera čustva so družbeno sprejemljiva in katera nesprejemljiva. Čustva se nauči uravnavati in kontrolirati. Zaradi nestimulativnega okolja lahko pride tudi do psiholoških stanj, ki otroka ovirajo in mu onemogočajo vključevanje v skupine vrstnikov in razredno okolje. Ena takšnih motenj je anksioznost, ki zajema občutke nelagodja, zaskrbljenosti, strahu in bojazni, da se bo nekaj zgodilo. Takšen otrok še posebej potrebuje učiteljevo pomoč, ki ga bo usmerila na pravo pot in mu zagotovila nemoten razvoj. V nadaljevanju je predstavljena čustvena inteligentnost. V njem je opredeljeno, kaj čustvena inteligentnost je in katera so njena področja. Na razvoj pomembno vplivajo številni dejavniki, posebej velja izpostaviti dednost in okolje. Cilj raziskave je bil sestaviti na strokovnih in znanstvenih spoznanjih osnovano ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere bi lahko merili stopnjo razvitosti čustev in čustvene inteligentnosti pri otrocih. S pomočjo izvedene raziskave, pri kateri smo uporabili deskriptivno metodo, smo dobili zanimive rezultate, ki so predstavljeni v nalogi. Neslučajnostni priložnostni vzorec predstavljajo učenci od 1. do 5. razreda. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ovrgli hipotezo, v kateri smo predpostavljali, da med različnimi starostmi otrok obstajajo pomembne razlike. Presenetilo pa je tudi dejstvo, da so glede na izračune aritmetičnih sredin fantje v razvoju pred dekleti.
Keywords: Čustva, opredelitev čustev, struktura čustev, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, čustvena inteligentnost, spodbujanje čustvene inteligentnosti.
Published: 07.10.2015; Views: 684; Downloads: 161
.pdf Full text (653,78 KB)

9.
10.
POLOŽAJ OTROKA NEKOČ IN DANES
Jasmina Bohorč, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Položaj otroka nekoč in danes je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi, ki so tesno povezani med seboj. Ti pojmi so: otrok, otroštvo, družina, položaj otrok, pravice in dolžnosti otrok. Poznavanje teh pojmov je tesno povezano s položajem otrok v posameznih družbah, položajem otrok v družini in z modeli družinske vzgoje. V teoretičnem delu sta opisana tudi otrok, otroštvo in družina, ki sta predstavljena v različnih modelih družinske vzgoje, prav tako tudi v posameznih družbah. Otroštvo je pomembno in za vsakogar nepozabno obdobje življenja. V otroštvu se oblikujejo mnoge smernice našega poznejšega razvoja in radi se vračamo vanj, žal seveda le v mislih in spominih. V teoretičnem delu izvemo, da vlogo družine priznavajo vse družbe in kulture, danes in v preteklih obdobjih. Glede vloge in pojmovanja družine obstajajo mnoge razlike. Vloga in sestava družine sta med različnimi kulturami in v različnih zgodovinskih obdobjih nekaj univerzalnega. V vseh kulturah in obdobjih se družina in njeno družinsko življenje pojavlja kot družbena norma, kot vrednota. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave na temo položaj otrok danes. Za raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki sta ga izpolnila 102 starša predšolskih otrok. Zanimalo nas je, kakšen način vzgoje starši uporabljajo pri otroku in kakšen je odnos med starši in otroki. Osredotočili smo se tudi na posamezne vrste družin, ki veljajo za njihovo družino, da bi izvedeli, v kateri model družinske vzgoje sodijo. Prav tako so nas zanimala vzgojna sredstva, ki jih pri vzgoji uporabljajo pa tudi s katerimi dolžnostmi in pravicami se starši strinjajo. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih tabelarično prikazali.
Keywords: Dolžnosti otrok, družina, modeli družinske vzgoje, otrok, otrok v posameznih družbah, otroštvo, položaj otroka v družini, pravice otrok, vrste družin, vzgojna sredstva
Published: 30.10.2015; Views: 2486; Downloads: 486
.pdf Full text (424,58 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica