| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Keywords: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Published: 18.07.2019; Views: 469; Downloads: 75
.pdf Full text (751,77 KB)

2.
Humor v antologijah Enci benci na kamenci
Katarina Fink, 2012, review article

Abstract: V slovenskem otroškem izročilu se pojavlja humor, kot ga utemeljujejo različne teorije. Po Attardu (1994) sta osrednja predstavnika teorije superiornosti Platon in Aristotel - po tej teoriji smejanje sledi spoznanju, da je človek, ki se smeje, boljši od tistega, ki se mu smeje. Kant in Schopenhauer sta predstavnika teorije neujemanja, ki temelji na neskladju resničnosti med pojmom in objektom. Bergson v Eseju o smehu (1977) dokazuje, da lahko vse napake postanejo smešne; smešna oseba nam je na začetku pogosto simpatična. Kmecl v Mali literarni teoriji (1995) pa navaja, da je humor etološka vrsta, ki temelji na vedrem, svobodnem razpoloženju/obnašanju, na nasmejanem distanciranju od neprijetnosti, na duševni uravnovešenosti in miselnem odnosu do sveta. V mladinski književnosti moramo biti pozorni tudi na bralčevo/poslušalčevo starost, saj je od otrokove starosti odvisno, kaj je zanj smešno, in na okoliščine (realni čas, splošni kulturni nivo, socialni status otroka). V otroškem ljudskem izročilu se pojavljajo različne vloge humorja: nonsensni humor, ki ima poleg posredne spoznavne tudi očitno zabavno vlogo, vzgojni humor komičnega (nezglednega) otroškega lika, ki poleg zabavne vloge posredno vzgaja, ter humor oporekanja, ki se izraža v tabujih. Obravnavane pesmi so iz otroškega ljudskega izročila in so prikaz konkretnih primerov ter značilnosti uvrščanja med literarna dela z elementi humornega.
Keywords: slovenska otroška poezija, humor, teorije humorja, vloge humorja, otroško ljudsko izročilo
Published: 21.09.2017; Views: 730; Downloads: 125
.pdf Full text (169,81 KB)
This document has many files! More...

3.
POZNAVANJE SLOVENSKIH LJUDSKIH PLESOV OSNOVNOŠOLCEV NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Mateja Kuhar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ljudski plesi v osnovni šoli niso med najbolj priljubljeni, a je njihovo ohranjanje in vključevanje v pouk pomembno, saj pripomorejo k ohranjanju ljudske dediščine in k temu, da so učenci bolj aktivni. Namen diplomske naloge je bil na vzorcu učencev petih razredov proučiti poznavanje slovenskih ljudskih plesov, s katerimi bi se naj učenci srečali od 1. do 5. razreda pri predmetu glasbena umetnost. V diplomski nalogi najprej predstavimo področje ljudskega izročila, otroškega izročila in ljudskih plesov oz. otroškega izročila v šolskem programu. V empiričnem delu raziskujemo, ali učenci s pomočjo opisa plesa prepoznajo ime plesa, ki so ga spoznali v teh petih letih. Prav tako nas zanima, ali obstajajo razlike v poznavanju ljudskih plesov med deklicami in dečki in med učenci, ki obiskujejo šolo v mestu, in tistimi, ki obiskujejo šolo na vasi. Zanimalo nas je še, kateri je njihov najljubši ples, in zakaj je temu tako. Rezultati, pridobljeni s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med več kot 200 učenci osmih osnovnih šol kažejo, da je poznavanje plesov med učenci in učenkami skladno, le ples Šuštarpolka učenke poznajo bolje. Učenci, ki obiskujejo šolo na vasi, v primerjavi s tistimi v mestu, bolje poznajo 11 ljudskih plesov, pri preostalih petih plesih je poznavanje skladno. Za svoj najljubši ples so se odločili, ker jim je všeč, je zanimiv in so se ga hitro naučili. Najbolj sta jim všeč skupinska plesa: Kujtre šivat in Igraj kolo. Več kot polovica otrok bi raje plesala sodobne kot ljudske plese. Na podlagi rezultatov lahko vidimo, da otroci ljudskih plesov ne poznajo dobro, zato bi se morali učitelji na področju ljudskega izročila še bolj izobraževati, ljudski ples vključevati v pouk in otroke spodbujati k ohranjanju le tega. Tudi učni načrt bi moral dati večji poudarek na učenje ljudskih plesov.
Keywords: Slovenski ljudski plesi, ljudsko izročilo, otroško izročilo, osnovna šola, poznavanje
Published: 23.02.2016; Views: 4383; Downloads: 400
.pdf Full text (976,74 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica