1. Delo otrok v sodobni družbi : magistrsko deloNuša Šaloven, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko dela otrok, ki navkljub večletnem trudu s strani mednarodnih organizacij, ostaja pereč problem, tovrstno problematiko pa lahko opazimo tudi v Republiki Sloveniji. V okviru predmetnega dela preverimo, na kakšen način je delo otrok urejeno v okviru različnih mednarodnih organizacij, med katerimi s svojim normativnim urejanjem izstopa Mednarodna organizacija dela. Velik vpliv na tem področju imajo tudi Organizacija združenih narodov, Svet Evrope ter Evropska unija, v okviru katerih delujejo različni nadzorni organi, ki skrbijo, da vse države, ki so zavezane k spoštovanjem njihovih aktov, te uresničujejo tudi v praksi.
V Sloveniji normativni vidik dela otrok ureja ZDR-1, posamezna področja pa so podrobneje opredeljena v podzakonskih aktih. Veljavna zakonodaja določa, da je sklenitev delovnega razmerja in opravljanje dela prepovedano pred dopolnjenim 15 letom, vendar ta dopušča določene izjeme.
Nacionalna zakonodaja, skladno z normativnimi akti mednarodnih organizacij, določa omejitve in stroge pogoje, pod katerimi lahko delo opravljajo otroci. Pri tem razlikuje med položaji, ko otroci opravljajo delo v okviru izjem, ki so določene za opravljanje dela pred dopolnjenim 15 letom in položaji, ko otroci opravljajo delo skladno s pogodbo o zaposlitvi, učno pogodbo, v okviru volonterskega pripravništva ter na podlagi študentske napotnice.
Poleg klasičnih oblik dela otrok magistrsko delo obravnava tudi digitalno delo otrok, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo deležno širše pravne razprave, še manj pa posebne normativne obravnave. Tovrstno delo otrok je po svoji naravi drugačno od večine oblik dela otrok, saj se opravlja predvsem v domačem okolju, zaradi česar velikokrat ni jasno razvidno, da tovrstno udejstvovanje otroka negativno vpliva na njegovo zdravje, počutje, razvoj, moralo ali šolanje.
Digitalno delo otrok je v Sloveniji že bilo zaznano in tudi sankcionirano s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo, vendar zgolj v primeru vsebin oglaševalske narave. Ugotovimo, da je konkretne primere digitalnega dela otrok, ki so mlajši od 15 let, mogoče podrediti abstraktno oblikovanim določbam ZDR-1, ki urejajo izjeme od prepovedi dela otrok, vendar pa aktualna normativna ureditev vsebinsko ni v celoti prilagojena za posebnosti, ki izhajajo iz narave digitalnega dela. Prav tako ne obstajajo ustrezna določila, ki bi varovala otroke, ki so že dopolnili 15 let. Skladno z navedenim se zavzemamo za ustrezno prilagoditev že obstoječega pravnega okvirja.
Keywords: delo otrok, otroško delo, izkoriščanje otrok, vplivnostni marketing, družbena omrežja, otroci vplivneži, digitalno delo
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 50
 Full text (1,56 MB) |
2. EMANCIPACIJA OTROKAMaja Šedivy, 2016, undergraduate thesis Abstract: Emancipacija otroka je zapleten in večplasten pojem, ki je na različnih področjih predvsem s pravnega vidika različno obravnavan. V tem kontekstu je poglavitnega pomena spoznanje, da so se koncepti dojemanja otroka in otroštva skozi zgodovino močno spreminjali. Pojmovanja otroštva kot posebne ter posebej občutljive faze v razvoju človeka v Stari Grčiji, Rimu ter v Srednjem veku niso poznali. Pridobivanje določene stopnje svojepravnosti je bila odvisna zlasti od služenja vojaškega roka, starosti, poroke (ali zakonskega stanu?) in očetove oblasti, pri čemer pa so bili favorizirani dečki. Ideje, da si otrok zasluži posebno varstvo, so se pojavile v obdobju industrializacije in takrat so nastale prve kodifikacije o otrokovih pravicah. Vendar pa je vse do sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 veljalo stališče, da gre za varstvo otrok, ne pa tudi za njihove pravice. Od tedaj se smatra, da je otrok subjekt pravic in v tem kontekstu se razlagajo tudi vse njegove pravice in pojmi, kot je pojem največje otrokove koristi. Opozoriti je treba tudi na neenak položaj otrok po svetu in pojave, ki predstavljajo neposredno kršitev otrokovih pravic. Še zmeraj je zelo razširjeno otroško delo, kompleksnost problema pa se kaže zlasti v dejstvu, da absolutna prepoved otroškega dela ne pomeni nujno tudi boljšega položaja za otroke.
V prvi vrsti je pomembna ureditev razmerij med starši in otrokom. Pri tem je splošno sprejeto stališče, da je primarna vloga staršev skrb za otrokovo korist. To skrb pa morajo prilagajati otrokovi zrelosti in starosti. V primeru nadstarševstva je skrb pogosto pretirana in lahko posega v otrokove pravice, zlasti v njegovo zasebnost. Popolna poslovna sposobnost se pridobi praviloma z 18., delna pa s 15. letom starosti. Do takrat starši oziroma skrbniki sprejemajo odločitve glede otroka glede na to, koliko je star ali zrel. Vendar pa je treba zagotoviti, da ima otrok, ki je sposoben izoblikovati lastno mnenje, pravico do svobodnega izražanja le-tega v vseh zadevah v zvezi z njim. Na tak način se recimo tretira sodelovanje otroka v sodnih postopkih. Tudi pri privolitvi v medicinski poseg se otrokova volja upošteva v največjem možnem obsegu, vselej pa se pazi na otrokovo neposredno korist. S tega vidika je zlasti sporno obrezovanje iz razlogov, ki niso medicinski. Nujna medicinska pomoč pa se otroku mora zagotoviti, tudi če jo starši iz verskih razlogov odklanjajo. V kolikor torej starši otrokove koristi ne varujejo na najboljši možni način, posreduje država. Še en primer, ko je poseg države v starševske pravice utemeljen in upravičen, je obvezno izobraževanje, saj predstavlja neposredno otrokovo korist. Še večji poseg v avtonomijo volje otroka je zaznati pri privolitveni sposobnosti otroka v spolne dejavnosti. V zvezi z varovanjem otrokove koristi je bila v zakonodaji določena starostna meja, pri kateri lahko otrok svobodno privoli v spolno dejanje. V Evropi je to povprečno pri 15. letih. Manj dosledna in zaščitniška je zakonodaja na področju zagotavljanja spolne identitete transspolnim otrokom. V večini držav sta namreč za pravno priznanje spola še vedno potrebna določena diagnoza ali celo poseg. Na koncu ugotavljamo, da imajo starši pravico vzgajati svoje otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem. Otrok lahko z dopolnitvijo določene starosti (15 let v naši državi) sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo, vendar pa je v zvezi s tem posebej sporen krst dojenčkov, ki predstavlja doživljenjsko včlenitev v vero oz. cerkev in potemtakem zaznamuje otroka za vse življenje.
Keywords: emancipacija otroka, otrokove pravice, otrokova korist, roditeljska pravica, nadstarševstvo, poslovna sposobnost, procesna sposobnost, privolitvena sposobnost, otroško delo, obvezno šolanje, obrezovanje, transspolni otroci, verska vzgoja
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2021; Downloads: 166
Full text (1,12 MB) |
3. TRGOVANJE Z LJUDMI IN PRISILNO DELO OTROK TER IZKORIŠČANJE OTROK V SPOLNE NAMENE (POJAV NOVODOBNEGA SUŽENJSTVA)Ana Javornik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Trgovina z ljudmi je proces, pri katerim gre žrtev skozi novačenje, premostitev iz ene lokacije na drugo ter izkoriščanje, ki ima za posledico opravljanje določenih del, v katere so žrtve večinoma prisiljene. Celoten proces TZL in njene posamezne faze spremljajo grobe kršitve človekovih pravic, temeljnih svoboščin in splošno razčlovečenje posameznika. Še posebej pereč problem predstavlja, kadar se v vlogi žrtev znajdejo otroci. Le ti so največkrat prisiljeni opravljati različna dela ali pa se jih izkorišča v spolne namene.
Prisilno delo ali novodobno suženjstvo je vsako delo, ki ga nekdo opravlja proti svoji volji oz. pod prisilo, zanj pa ne dobiva plačila ali pa je le-to minimalno. Otroško delo je delo, ki ga opravljajo otroci in mladostniki, ki še niso dopolnili 18 let in pod katerega ne sodi občasna pomoč pri delu doma.
Izkoriščanje otrok v spolne namene oz. spolno suženjstvo je pojavna oblika TZL, pri kateri se izvaja spolna zloraba nad otroci in mladostniki. Spolne zlorabe so lahko bodisi prisilna prostitucija, spolno suženjstvo, otroška pornografija, spolni turizem in podobno.
K reševanju problema je treba pristopiti s celovitimi idejami, ki bi večplastno zajezile težave in pripomogle k zmanjšanju in odpravi otroškega dela in izkoriščanja v spolne namene kot posledice TZL.
Keywords: trgovina z ljudmi, otroško delo, prisilno delo, spolna zloraba, otroci, mladostniki, korupcija, pravne ureditve in rešitve
Published in DKUM: 14.09.2012; Views: 4315; Downloads: 452
Full text (1,25 MB) |
4. Nagrajevanje zaposlenih v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica : diplomsko deloAlenka Jamnikar, 2004, undergraduate thesis Keywords: zaposlenost, nagrajevanje, kadri, družbene dejavnosti, dejavnost, predšolska vzgoja, otroško varstvo, predstava, motiviranje, osebni dohodek, plače, zadovoljstvo, delo, delovna uspešnost, cilj
Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 3825; Downloads: 489
Full text (413,65 KB) |
