1. Mnenje vzgojiteljic in vzgojiteljev o kompetentnosti za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok, upoštevajoč lastno gibalno dejavnostMatej Plevnik, 2021, original scientific article Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je redna prostočasna gibalna dejavnost vzgojiteljic in vzgojiteljev (n = 177) povezana z njihovim subjektivnim vrednotenjem kompetenc za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok. Za zbiranje podatkov o samoocenjeni gibalni dejavnosti in subjektivni oceni kompetenc za vodenje procesa gibalnih dejavnosti predšolskih otrok smo uporabili vprašalnik. Sklenemo lahko, da prostočasna gibalna dejavnost vzgojiteljic in vzgojiteljev predstavlja dejavnik njihove subjektivne zaznave kompetenc za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok. Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti, gibalna spretnost, vzgojitelji, strokovne kompetence Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (332,69 KB) This document has many files! More... |
2. Prehod iz vrtca v šolo na primeru izvedbe vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj prostora ustanoveMajda Cencič, Barbara Horvat, 2021, original scientific article Abstract: Izvedba vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj prostora ustanove ima številne prednosti. Zato nas je zanimal prehod iz vrtca v prvi razred osnovne šole na primeru izvedbe kurikularnih dejavnosti vrtca oz. predmetov prvega razreda osnovne šole zunaj prostora ustanove. Rezultati so pokazali, da zunanji prostor vrtca statistično bolj pogosto uporabljajo vzgojitelji kot pa učitelji. Statistično pomembne razlike nismo dobili le pri izvajanju predmeta spoznavanje okolja v primerjavi z izvajanjem kurikularnih dejavnosti družbe in narave zunaj prostora ustanove. Keywords: otroški vrtci, osnovne šole, začetni pouk, prehod, kurikulum, učni predmeti, kurikularne dejavnosti, 1. razred, prvi razred, zunanji prostor Published in DKUM: 27.06.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (402,62 KB) This document has many files! More... |
3. Prepoznavanje socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v skupini tri-in štiriletnih otrok v vrtcuKatarina Zadnik, Sara Smrekar, 2020, original scientific article Abstract: V slovenskem prostoru so bili pozitivni učinki glasbenih dejavnosti na socialni razvoj izkazani le kot sekundarni rezultati raziskav. V pričujoči študiji smo, na vzorcu desetih otrok, starih od 3. do 4. leta, ugotavljali razvoj socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. Ugotovili smo, da je v polletnem obdobju postopno naraščala pogostost vključevanja in aktivnega sodelovanja pri glasbenih dejavnostih, deljenja glasbil, medsebojnega sodelovanja in navezovanja stikov. Rezultati so pokazili, da so glasbene dejavnosti spodbudile porast pogostosti deljenja rekvizitov, (medsebojnega) sodelovanja in navezovanja stikov tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih. Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, glasbena vzgoja, socialne veščine, glasbene dejavnosti, navezovanje stikov, deljenje glasbil Published in DKUM: 26.06.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (334,23 KB) This document has many files! More... |
4. Priročnik za izvajanje meritev ogljikovega dioksida (C02) in-situ v stavbah predšolske vzgojeVesna Lovec, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: merjenje ogljikovega dioksida, in-situ meritve, notranji prostori, kakovost zraka, otroški vrtci, metodologija meritev, merilne naprave, standardi, ogljikov dioksid, CO2, priročniki Published in DKUM: 14.09.2020; Views: 1092; Downloads: 57
Full text (561,29 KB) |
5. Vmesni model za izvajanje plesne umetnosti v vrtcuVesna Geršak, Vid Lenard, 2012, original scientific article Abstract: Prispevek prikazuje model vmesne poti (angl. midway model) za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu, ki združuje dva pola, pedagoški (procesni) model in model profesionalnega učenja plesa. Pedagoški model je osnovan na procesu kot najpomembnejšem elementu plesnega ustvarjanja in večinoma izključuje končni rezultat. Model profesionalnega učenja plesa pa ima objektivne cilje in je naravnan na rezultat plesno koreografijo, ki je v večini primerov že vnaprej sestavljena in ne dopušča participacije otrok. V prispevku oba modela povežemo z rezultati raziskave o stanju na področju plesne vzgoje v slovenskih vrtcih in ugotovitvami pri delu z izrednimi študenti ter vzgojitelji v vrtcu. Predstavljene so smernice, ki združujejo dva nasprotna modela, pedagoškega in profesionalnega; interpretiramo jih s cilji in izvajanjem kurikula za vrtce na področju plesa. Zaključujemo, da je za kakovostno izvajanje plesne umetnosti v predšolskem obdobju ključno povezovanje obeh modelov, saj le na tak način plesne dejavnosti otroku nudijo raziskovanje, podoživljanje, izražanje, ustvarjanje, upodabljanje, izvajanje, estetsko izkušnjo in zadovoljstvo ob zaključku procesa ter predstavitvi svojega ustvarjanja drugim. Na ta način plesna umetnost otroku nudi razvoj na kognitivnem, čustveno-socialnem in psihomotoričnem področju. Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, plesna umetnost, ples Published in DKUM: 12.10.2017; Views: 1176; Downloads: 281
Full text (336,38 KB) This document has many files! More... |
6. Stališča vzgojiteljev do zgodnje pismenosti v SlovenijiDarija Skubic, 2012, review article Abstract: Članek se loteva problematike zgodnje pismenosti v Sloveniji. Obsega dva dela. V prvem delu sta opredeljena pojma pismenost (historično) in zgodnja pismenost. V nadaljevanju je prikazano pojmovanje predopismenjevanja v Kurikulumu za vrtce in nekatere usmeritve, ki jih na tem področju v vrtcu predvidevata evropska izobraževalna politika (OECD, 2001, 2002, 2006) in Bela knjiga v vzgoji in izobraževanju (2011). V drugem delu je predstavljena raziskava, v kateri so zbrana stališča vzgojiteljev iz devetih naključno izbranih slovenskih vrtcev do posameznih trditev o zgodnji pismenosti v Sloveniji in njihovi predlogi za izboljšanje trenutnega stanja na področju zgodnje pismenosti. Sklepne ugotovitve prinašajo nekatere usmeritve za izboljšanje jezikovne prakse v slovenskih vrtcih na področju zgodnje pismenosti. Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, zgodnja pismenost Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 1339; Downloads: 107
Full text (158,79 KB) This document has many files! More... |
7. Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja - priložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbenikuBogdana Borota, 2012, review article Abstract: Pomembna vloga odraslega v vrtcu je načrtovanje in spremljanje razvoja in učenja otrok. Prav povezava med tema dvema vlogama odraslega prispeva k dvigu ravni kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Praksa spremljanja glasbenega razvoja in učenja še ni sistematično raziskana, zato so v prispevku na teoretični ravni obravnavani in kasneje na primerih pojasnjeni ključni elementi spremljanja zgodnjega glasbenega razvoja otrok. Aplikativnost teorije se kaže tudi v oblikovanih postavkah opazovalnih list, ki bi jih veljalo v praksi preizkušati in razvijati. Nadalje sta nakazani tudi (1) razlika v raznovrstnosti dokumentacijskega gradiva pri opazovanju in spremljanju ter (2) povezava med spremljanjem in nadaljnjim načrtovanjem kurikula na področju glasbe. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, pa je ugotoviti stanje na področju opazovanja in spremljanja glasbenega razvoja s posebnim poudarkom na ugotavljanju pogostosti in tehnikah beleženja opazovanj. Rezultati, pridobljeni na vzorcu 810 strokovnih delavcev iz slovenskih vrtcev, kažejo, da se vzgojitelji ocenjujejo kot pomemben dejavnik pri spodbujanju glasbenega razvoja otrok in da v tej vlogi dokumentirajo glasbeni razvoj otrok v vrtcu. Vendar je spremljanje premalo sistematično in pogosto, da bi lahko sklepali na njegovo učinkovitost v povezavi z načrtovanjem procesno-razvojnega modela glasbenega učenja in poučevanja. Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, glasbena vzgoja, glasbeni razvoj, glasba Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1703; Downloads: 234
Full text (254,25 KB) This document has many files! More... |
8. Načrtovanje in izvajanje likovnih dejavnosti v vrtcihUršula Podobnik, 2011, original scientific article Abstract: V prispevku so predstavljeni izsledki raziskave, opravljene v okviru projekta Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje. Raziskovanje sta spodbudili poudarjena vloga likovnosti v izpostavljenem pedagoškem konceptu in želja po odkrivanju stanja predšolske likovne prakse v slovenskih vrtcih. Teoretični del je posvečen značilnostim kakovostne likovne dejavnosti v predšolskem obdobju in različnim organizacijskim opcijam, ki bi jih kazalo v večji meri vključevati v načrtovanje in izvajanje likovne dejavnosti. Ta izhodišča so predstavljala vodilo tudi v empiričnem delu raziskave, v katerem smo se osredotočili zlasti na tiste dejavnike, ki jih posebej izpostavljajo strokovnjaki iz Reggio Emilie. S pomočjo vprašalnika smo skušali spoznati način načrtovanja in izvajanja likovne dejavnosti v slovenskih vrtcih skozi prizmo italijanskega pedagoškega modela. V interpretativnem delu prispevka smo se osredotočili predvsem na primerjavo ravnanja vzgojiteljev v mestnem, primestnem in vaškem okolju (torej na vpliv umeščenosti vrtca v okolje) in skušali osvetliti različne modifikacijske možnosti načrtovanja likovne dejavnosti glede na lociranost vrtca. Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, likovna vzgoja Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1469; Downloads: 144
Full text (100,29 KB) This document has many files! More... |
9. Medkulturna vzgoja in izobraževanje v vrtcu in v prvem triletju osnovne šoleMojca Vah Jevšnik, 2010, original scientific article Abstract: Medkulturni dialog pomeni vzpostavitev odprte in spoštljive izmenjave pogledov med posamezniki in skupinami z različnimi migracijskimi oz. kulturnimi ozadji, ki temelji na medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Uspešna vzpostavitev medkulturnega dialoga je temelj za razvoj in obstoj inkluzivnih družb, ki stremijo k integraciji in družbeni koheziji ter zavračajo marginalizacijo ranljivih družbenih skupin, hkrati pa prispeva k boju proti predsodkom in stereotipom v javnem življenju in v političnem diskurzu. Namen članka je, predstaviti pomembnost vključitve medkulturne vzgoje in izobraževanja v vrtec in v prvo triletje osnovne šole kot integrirano vsebino pri različnih dejavnostih in predmetih, hkrati pa ponuditi konkretne smernice za implementacijo v praksi. Keywords: medkulturna vzgoja, kulturna raznolikost, otroški vrtci, predšolska vzgoja, osnovne šole Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 2023; Downloads: 375
Full text (96,76 KB) This document has many files! More... |
10. Analiza razumevanja pojma plovnost v kontekstu njegovega prenosa od vzgojitelja na otrokePetra Furlan, Samo Fošnarič, 2014, professional article Abstract: Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje različna področja izobraževanja, ki se med seboj smiselno in celostno povezujejo. Narava je eno izmed področij, ki predstavlja otrokovo prvo spoznavanje sveta in prvo vodeno spoznavanje narave. Naravoslovne vsebine so namreč zelo primerne za raziskovanje, saj so predmeti in pojavi konkretni in za otroke bolj privlačni. Pouk naravoslovja bi tako lahko deloval kot izhodišče za vse druge vsebine, vendar poučevanje naravoslovja povzroča številne težave, predvsem s tem, kako vsebine predstaviti otrokom. To pogosto predstavlja izziv in odgovornost za vzgojitelje, saj mora biti podajanje vsebine prilagojeno otrokovi starosti, uporabljati morajo pravilno izrazoslovje, hkrati pa se morajo izogibati pretiranemu poenostavljanju in posploševanju. Plovnost je naravni pojav, s katerim se sreča vsak otrok, a ga je težko razložiti. V prispevku ocenjujemo poznavanje in razumevanje plovnosti pri izrednih študentih študijskega programa Predšolska vzgoja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se izvaja na različnih lokacijah po Sloveniji. Gre za študente, ki že poučujejo v vrtcih, in zato predpostavljamo, da so z navedeno vsebino dobro seznanjeni, saj so se z njo že srečali pri fizikalnih vsebinah med študijem. Preverili smo, na kašen način razložijo plovnost otrokom in če se njihovo znanje o plovnosti razlikuje glede na kraj izvajanja študija. Ugotovili smo, da je znanje študentov o plovnosti izredno slabo in pomanjkljivo. Poleg tega imajo študentje o plovnosti precej napačnih predstav, ki jih prenašajo na otroke. Z raziskavo potrdimo, da niti delovna doba niti kraj izobraževanja bistveno ne vplivata na njihovo razlago o plovnosti (p > 0,05). Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, naravoslovje, plovnost Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1280; Downloads: 139
Full text (176,78 KB) This document has many files! More... |