1. Otroška risba in navezanost na učiteljico pri otrocih z motnjo avtističnega spektraŠpela Pernat, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava povezavo med elementi v otroški risbi in navezanostjo otrok z motnjo avtističnega spektra na učiteljico. Teoretični del je osredotočen na značilnosti motnje avtističnega spektra, pomen in sloge navezanosti ter na razvoj otroške risbe.
V raziskavi je sodelovalo 120 otrok, več kot polovica z motnjo avtističnega spektra, in njihove učiteljice. Na podlagi ocenjevalne lestvice navezanosti smo ugotovili slog navezanosti posameznega učenca na učiteljico in potem ta rezultat primerjali z merili za ocenjevanje risbe z naslovom Jaz in moja učiteljica. Merila za ocenjevanje risbe smo določili na podlagi elementov, ki so se izkazali kot dobri pokazatelji sloga navezanosti v drugih raziskavah, in elementov, ki so se najpogosteje pojavljali v risbah iz našega vzorca.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo otroci z motnjo avtističnega spektra v primerjavi z nevrotipičnimi vrstniki zakasneli razvoj otroške risbe in da manj pogosto izražajo varen slog navezanosti na učiteljico. Rezultati so podprli predpostavko, da večina otrok izraža varen slog navezanosti na učiteljico in pokazali povezavo med elementi v risbah in navezanostjo.
Keywords: motnja avtističnega spektra, navezanost, otroška risba, slogi navezanosti, navezanost na učiteljico
Published in DKUM: 21.02.2022; Views: 1495; Downloads: 135
 Full text (2,65 MB) |
2. Novejša spoznanja o razvoju otrokove risbeAleksandra Slatinšek-Mlakar, 2009, other scientific articles Abstract: V prispevku prikazujemo rezultate raziskave z naslovom Otrok pri igri, katere namen je bil ugotavljanje razlik pri risanju med učenci v starosti od 6 do 9 let. Zanimalo nas je, koliko oseb ter katere igrače oz. igre se pojavljajo v otroški risbi z naslovom "Otrok pri igri" glede na spol ter ali obstajajo razlike med različno starimi učenci glede na število oseb in igrač oz. iger v otroški risbi. V raziskavo je bilo vključenih 174 slovenskih učencev od 1. do 4. razreda osnovne šole 103 dečki in 71 deklic. Raziskovali smo na podlagi dosedanjih dejstev glede poznavanja razvojnih zakonitosti oz. stopenj razvoja otrokovega risanja, razvojnih procesov pri likovnem izražanju otrok starih od 6 do 9 let ter različnih vplivov na odraz otrokove risbe. Dobljeni rezultati raziskave potrjujejo že znana dejstva o razvoju otrokove risbe, ki so opisana v teoretičnem delu naloge. Na podlagi spoznanj o razvoju otroške risbe in v povezavi z nalogami likovne vzgoje od prvega do četrtega razreda osnovne šole,ki so navedena v teoretičnem delu naloge, lahko interpretiramo nastale razlike med spoloma in razlike med različno starimi učenci. Ugotovili smo, daje vidna spolno-stereotipna razlika v izbiri najljubše igrače. Pri izbiri igrač obstajajo razlike pogojene s starostjo otrok, vendar ne na nivoju statistične značilnosti. Potrebno pa je poudariti ugotovitve avtorjev Marjanovič Umek in Lešnik Musek (2001), da otroško risanje, ne glede na to, o kateri stopnji govorimo, ni togo povezano samo s starostno stopnjo, pač pa gre za preplet zaznavanja, gibanja, mišljenja in otrokovih lastnih interesov ter motivacije.
Keywords: otroška risba, razvojne zakonitosti, starostne stopnje, spolno-stereotipne razlike
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1791; Downloads: 285
Full text (922,51 KB)
This document has many files! More... |
3. Analiza potrjenih delovnih zvezkov za 1. razred osnovne šole z vidika vključevanja likovnih nalogUrška Zajc, 2017, master's thesis Abstract: Vizualizacija lahko poteka zavedno ali nezavedno. Zavedno vizualiziramo takrat, kadar se spomnimo na nekaj in si slike prikličemo v um, medtem ko nezavedna vizualizacija poteka samodejno in sploh ne vemo, da v resnici vizualiziramo. Vizualizacija je tesno povezana z vizualno pismenostjo. Tomšič Čerkezova (2013) je zapisala, da je likovno vizualna pismenost opredeljena kot sposobnost interpretacije pomena informacij, ki so predstavljene v obliki podobe. Hkrati je navedla tudi, da vizualna pismenost temelji na ideji, da se te podobe lahko »bere« in da to znanje postaja vse bolj pomembno, saj so vizualna sporočila povsod okoli nas, spodobnost kritičnega razmišljanja o podobah, ki živijo v našem okolju, pa je že davno postala ključna spretnost za življenje. V raziskovalnem delu naloge smo želeli ugotoviti število nalog v potrjenih delovnih zvezkih za 1. razred osnovne šole, ki od učenca zahtevajo, da poda rešitev z likovnim izražanjem. Zanimalo nas je tudi, kakšno je medpredmetno povezovanje pri pouku oziroma kakšna je vloga učitelja. Podatke o delovnih zvezkih smo zapisali na seznam, število nalog smo predstavili tabelarično z uporabo frekvenčne porazdelitve. V nadaljevanju raziskave smo se osredotočili na fotografije rešenih nalog učencev prvih razredov Osnovne šole Kidričevo, iz prvega dela medpredmetnega delovnega zvezka Lili in Bine 1. S podrobno analizo fotografij smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je v nekaterih potrjenih delovnih zvezkih za 1. razred osnovne šole zelo malo nalog, ki bi od učenca zahtevale, da rešitev poda z uporabo likovnih izraznih sredstev in da je medpredmetno povezovanje drugih predmetov z likovno umetnostjo pri pouku slabše, kot bi lahko bilo, učenci pri nalogah tipa nariši hitijo in prerisujejo od učitelja ali sošolcev, s tem pa se izgublja njihova ustvarjalnost, ki bi se morala krepiti. Na koncu naloge smo podali predloge za izboljšanje medpredmetnega povezovanja drugih predmetov z likovno umetnostjo, ki bi jih bilo smiselno podrobneje raziskati.
Keywords: vizualizacija, vizualna pismenost, otroška risba, medpredmetno povezovanje, likovna umetnost
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 1901; Downloads: 157
Full text (2,29 MB) |
4. SESTAVA IN PREIZKUS UPORABNE VREDNOSTI OCENJEVALNIH LIST ZA SPREMLJANJE OTROKOVEGA RAZVOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJUNuša Maltarič, 2015, master's thesis Abstract: Magistrsko delo opisuje razvoj predšolskega otroka skozi vsa večja področja njegovega razvoja: grobo in fino motoriko, socialno-čustveni, intelektualni ter govorni razvoj, razvoj pozornosti, otroške igre in risbe v predšolskem obdobju, v starosti od 1 do 6 let, opazovanje otrok in načine, kako lahko sistematično, načrtovano opazujemo otroke pri svojem delu ali doma. V magistrski nalogi smo sestavili in preizkusili uporabno vrednost ocenjevalnih list, s katerimi si vzgojiteljice ali starši lahko pomagajo pri svojem delu oz. spoznavanju otroka.
V raziskavi so vzgojiteljice s pomočjo ocenjevalnih list beležile otrokove dosežke na določenih področjih. Opazovanje je potekalo v osmih skupinah, ocenjevalne liste so sestavljene glede na starostne skupine: od 1-2 let, od 2-3 let, od 3-4 let, od 4-5 let, od 5-6 let. Namen naše naloge je bil, da preverimo, ali so ocenjevalne liste zanesljive. Ugotavljali smo tudi povezanost med posameznimi področji otrokovega razvoja. Nekatera področja otrokovega razvoja smo primerjali po spolu ter v nekaterih primerih po starosti.
Rezultati zanesljivosti ocenjevalnih list so pokazali, da so ocenjevalne liste zanesljive, torej lahko služijo kot instrument pri delu z otroki. Prav tako smo ugotovili, da so vsa področja otrokovega razvoja med seboj povezana. Rezultati pri primerjavi po spolu so nam pokazali, da pri dečkih prevladuje konstrukcijska igra, pri dekletih pa simbolna. Pri fini motoriki, socialno-čustvenem ter govornem razvoju nismo dobili statistično pomembnih razlik. Primerjave po starosti so nam pokazale, da se samostojna in vzporedna igra razlikujeta glede na starost.
Namen sestave ocenjevalnih list ni diagnosticiranje otrok, temveč lažje in bolj sistematično opazovanje vsakega otroka posebej. S pomočjo ocenjevalnih list lahko vsaka vzgojiteljica spozna otrokova močna ali šibka področja.
Keywords: otroška risba, otroška igra, pozornost, socialni razvoj, otrokov govor, ADHD.
Published in DKUM: 04.01.2016; Views: 1859; Downloads: 424
Full text (2,16 MB) |
5. RAZVOJ GRAFOMOTORIKE PREDŠOLSKIH OTROKJanja Koštomaj, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo razvoj grafomotorike pri predšolskih otrocih.
Grafomotorične dejavnosti so zelo pomembne že v predšolskem obdobju, saj si s tem otroci razvijajo spretnosti, ki so kasneje zelo pomembne pri pisanju in samem razvoju grafomotorike. O grafomotoričnih spretnostih lahko govorimo že v starosti dveh let, ko otrok ugotovi, da pisalo pušča sled in se s tem prične obdobje čečkanja. Kasneje pa začne posnemati določene oblike.
V prvem delu diplomskega dela je opredeljeno področje motorike in grafomotorike. Predstavljena je otroška risba in njen razvoj. Eno izmed poglavij je namenjeno risanju kroga, ki je pomembno kasneje pri empiričnem delu. Opredeljen je pojem zgodnja pismenost in predstavljena je teorija mišljenja Jeana Piageta.
V empiričnem delu smo raziskovali in iskali odgovore na vprašanja, ki smo si jih na začetku zastavili. Zanimalo nas je, kako otroci napredujejo v razvoju sposobnosti pri risanju naslednjih likov: krog, kvadrat in trikotnik ter kako se s tem razvijajo njihove grafomotorične spretnosti. Otrokovo napredovanje bi moralo biti opazno zaradi doslednega izvajanja vnaprej pripravljenih načrtovanih dejavnosti. Izvedena je bila spremljava dela v obdobju enega meseca na podlagi kontrolne in eksperimentalne skupine. V tem času lahko govorimo o napredovanju otrok. Otroke smo vrednotili glede na sposobnosti risanja kroga, kvadrata in trikotnika, na začetku in na koncu raziskovalnega obdobja v obeh skupinah. Opazovali smo tudi držo pisala in določili njihovo dominantno roko.
Keywords: motorika, grafomotorika, orientacija, otroška risba, krog, kvadrat, trikotnik
Published in DKUM: 27.07.2015; Views: 5647; Downloads: 1147
Full text (2,04 MB) |
6. LIKOVNI NATEČAJ MLADI USTVARJALCI MARIBORASilva Golež, Tjaša Kolman, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Likovni natečaj Mladi ustvarjalci Maribora je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vse likovne tehnike v predšolskem obdobju, oblikovalna načela, razvoj otrokovega likovnega izražanja, vrednotenje likovnih del, kako označiti in razstaviti otroška likovna dela in likovne natečaje za otroke. V empiričnem delu smo prikazali rezultate likovnih del 352 predšolskih otrok iz 8 vrtcev v Mariboru, starih od 1 do 6 let. Podatke smo analizirali s pomočjo slikovnega gradiva in kvantitativno z deskriptivno statistiko ter frekvenčno distribucijo in jih prikazali v obliki grafov in tabel. Prišli smo do zaključka problemov in mnenj, ki smo jih izpostavili v sklepu.
Keywords: predšolski otrok, likovno ustvarjanje, likovni natečaj, likovne tehnike, otroška risba.
Published in DKUM: 27.10.2014; Views: 1847; Downloads: 256
Full text (1,46 MB) |
7. POVEZANOST OTROKOVIH ČUSTEV Z BARVAMI V NJEGOVI RISBIKatja Lenartič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga Povezanost otrokovih čustev z barvami v njegovi risbi je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
Teoretični del podrobneje predstavlja pomen besede čustva ter vrste čustev. Natančneje smo predstavili celoten čustveni razvoj otroka, pomen barv, oblik ter črt v otroških risbah. Dotaknili smo se otroške risbe s psihodiagnostičnega vidika. Posvetili smo se tudi likovnemu izražanju predšolskih otrok, in sicer natančneje smo opisali, kakšen pomen ima risanje za otroke, vlogo odraslih med likovnim izražanjem njihovih otrok ter razvojno obdobje likovnega izražanja.
V empiričnem delu smo imeli namen ugotoviti, kakšna so čustva otrok pred in po ogledu risanke z žalostno in veselo vsebino ter ali obstajajo razlike med dečki in deklicami pri učinku, ki ga imajo risanke z različno vsebino na njihovo počutje. Natančneje smo analizirali barve v otroških risbah v povezavi s čustvi, ki jih otroci izražajo po gledanju vesele in žalostne vsebine, zanimalo pa nas je tudi, ali med spoloma obstajajo razlike pri izbiri barv.
Prišli smo do rezultatov, da vrsta risanke (žalostna, vesela) vpliva na otrokova čustva. Rezultati so nam pokazali, da je veseli del risanke pozitivno vplival na otrokova čustva, žalostni del risanke pa negativno. Pri nekaterih barvah smo odkrili povezavo med čustvi in uporabo barve pri risanju. Pri dečkih je bila to črna barva, pri deklicah pa poleg črne barve še oranžna. Odkrili smo tudi, da otroci negativna čustva izražajo s temnimi barvami − pri obeh spolih smo našli povezavo med uporabo črne barve in negativnimi čustvi. Vendar pri svetlejših barvah pomembnejše korelacije ni bilo zaznati, saj so jih otroci izbirali po naključju.
Keywords: pomen čustev, razvoj čustev, otroška risba, razvojna obdobja, človeška figura, barve
Published in DKUM: 25.09.2014; Views: 2549; Downloads: 955
Full text (1,64 MB) |
8. ODMEVI OTROŠKE LIKOVNE PRIMARNOSTI V MODERNIZMU IN SODOBNI UMETNOSTIDoroteja Kelenc, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu želim predstaviti vpliv otroške likovne primarnosti v modernizmu in sodobni umetnosti. Za lažji prehod k jedru problematike sem prvi del posvetila pojmu modernizma, simboliki barve ter otroški risbi. Sledi primerjava del tako svetovnih kot tudi slovenskih umetnikov, tako sem obravnavala dela Paula Kleeja (Adam in mala Eva, 1921), Joana Mirója (Bikoborba, 1945), Jeana Dubuffeta (Ženska meša kavo, 1945), Gabriela Stupico (Skica za deklico pri mizi z igračami, brez signacije), Vladimirja Makuca (Bela ptica, 1986).
Zadnji del posvečam slovenski sodobni umetnici Saši Bezjak (1971), ki je zavestno opustila akademskost in se obrnila k sebi. V otroško risbo, prepleteno z likovno primarnostjo in minimalnimi izrazili, pa je vpletla svojo osebno zgodbo.
Diplomsko delo temelji na prepoznavanju in interpretaciji teh del kakor tudi na primerjavi z otroško izraznostjo ter primarnostjo. Dotika se vprašanj univerzalnosti likovne govorice ter uporabe minimalnih izraznih in likovnih sredstev.
Keywords: Modernizem, slovenska sodobna umetnost, otroška risba, likovna primarnost, otroška izraznost, Joan Miró, Paul Klee, Jean Dubuffet, Gabriel Stupica, Vladimir Makuc, Saša Bezjak
Published in DKUM: 20.09.2013; Views: 2250; Downloads: 284
Full text (1,74 MB) |
9. Uporaba risanja človeških figur pri preiskovanju spolnih zlorab : diplomsko delo univerzitetnega študijaJerca Kozelj, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga predstavlja spolno zlorabo in načine preiskovanja te vrste kriminalitete. Vrst spolnih zlorab je veliko, pri vsaki pa gre za močno kršenje otrokovih pravic. Vse oblike spolnih zlorab vključujejo dejanja, ki so za otroka neprijetna, velikokrat pa tudi boleča.
Storilci so največkrat moški, lahko pa so tudi ženske. V večini primerov gre za zadovoljitev storilčevih spolnih nagnjenj, otrok pa mu v tem primeru predstavlja objekt poželenja. Žrtve so tako deklice kot dečki, a so kljub temu bolj izpostavljene deklice. Največ spolnih zlorab se zgodi v družinskem krogu in med družinskimi člani, storilci so očetje, očimi, dedki, strici, dejanja pa so znotraj družine skrita pred očmi javnosti in prav zaradi tega težja za odkrivanje in preprečevanje.
Pri spolni zlorabi otrok gre za hudo kaznivo dejanje, ki ga je takoj po ugotovitvi potrebno prijaviti, pri samem postopku pa sodeluje več institucij, kot so policija, socialno delo, psihologi in razni drugi strokovno usposobljeni delavci. Pri preiskovanju je zelo pomemben razgovor z otrokom, ki ga opravi strokovno usposobljen delavec. Pri razgovoru uporablja pravilno postavljena vprašanja, lahko pa vključi tudi uporabo anatomskih lutk, anatomskih risb in otroških risb.
Otroška risba je lahko v veliko pomoč pri preiskovanju spolnih zlorab, ampak mora biti interpretirana tudi s strani otroka ob uporabi pravilnih vprašanj.
Otrok lahko s pomočjo risbe nevede razkrije svoje notranje občutke in doživljanja, kar je preiskovalcem v veliko pomoč.
Sama tehnika preiskovanja spolne zlorabe otrok z uporabo risanja človeških figur je lahko v veliko pomoč, vendar jo vseeno mnogi avtorji zavračajo. Pomembno se je zavedati, da so pri otroških risbah pomembni predhoden razgovor z otrokom in predhodni sumi za zlorabo.
Keywords: spolne zlorabe, otroci, preiskovanje, metode, risanje, otroška risba, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2013; Views: 1577; Downloads: 273
Full text (1,23 MB) |
10. SPODBUJANJE RAZVOJA OTROŠKE RISBEAlenka Vindiš Brozović, 2013, undergraduate thesis Abstract: Različni avtorji se strinjajo, da obstajajo v otrokovem življenju različne faze risanja (Horvat in Magajna, 1987; Karlavaris, 1986; Marjanovič Umek in Zupančič, ur., 2004; Pogačnik Toličič, 1986; Toličič in Smiljanič, 1979; Troj, 1997). Niso si popolnoma enotni v navajanju, kdaj se začne oziroma konča katera izmed le-teh, toda edini so si v tem, da obstajajo. Vzgojitelji lahko z napačnimi metodami pri likovni vzgoji zavirajo razvoj otroške risbe, dušijo otroško ustvarjalnost in zavirajo razvoj pozitivne otrokove samopodobe (Belamarić, 1986). Otroška risba nam mnogokrat nudi pogled v psihično življenje otroka, saj lahko preko nje izvemo o marsikateri otrokovi stiski in mu pomagamo. Vendar je zato potrebno globlje poznavanje govorice otroške risbe (Pogačnik Toličič, 1986). Psihologi uporabljajo otroško risbo v diagnostične namene (Cugmas, 2003). Istočasno pa nam otroško risanje nudi tudi terapevtske možnosti. Preko risanja se lahko sprostijo otroške frustracije, strahovi; izrazijo se žalost, trpljenje... (Malchiodi, 1997). V diplomski nalogi sem preučila, kako vzgojiteljice/vzgojitelji spodbujajo razvoj otroške risbe. Ugotavljala sem, ali vzgojiteljice/vzgojitelji:
● individualizirajo likovno ustvarjanje otrok, ki so na različnih stopnjah razvoja
risbe;
● dovoljujejo samostojnost pri likovnem izražanju;
● otroke učijo likovnih shem;
● spodbujajo terapevtski pomen likovnega ustvarjanja;
● poskušajo prepoznavati otrokovo psihično doživljanje s pomočjo risbe.
Ugotovila sem, da vzgojiteljice/vzgojitelji včasih individualizirajo likovno ustvarjanje otrok, otrokom dovoljujejo samostojnost pri likovnem izražanju, da otroke učijo likovnih shem, spodbujajo terapevtski pomen likovnega ustvarjanja in se trudijo prepoznavati otrokovo psihično doživljanje s pomočjo risbe.
Keywords: otrok, otroška risba, razvoj, spodbujanje, pomen
Published in DKUM: 27.03.2013; Views: 6628; Downloads: 1692
Full text (418,05 KB) |
