1. Preučevanje otroške in mladinske književnosti2025 Abstract: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Keywords: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Published in DKUM: 15.01.2025; Views: 0; Downloads: 50
 Full text (9,69 MB)
This document has many files! More... |
2. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Keywords: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 82; Downloads: 91
Full text (5,88 MB) |
3. Prevajanje lastnih imen v izbranih delih klasične in sodobne otroške književnostiBarbika Jamnikar Cerar, 2020, master's thesis Abstract: Lastnih imen načeloma naj ne bi prevajali, imajo pa imena književnih junakov otroške književnosti pogosto opisni pomen in izražajo osebnostne lastnosti ali živalsko vrsto. Zato je pri tej vrsti prevajanja treba prilagoditi lastno ime, če želimo doseči enak učinek, kot ga je imel izvirnik.
V magistrskem delu smo se osredinili na primerjalno analizo pri prevajanju enodelnih in večdelnih lastnih imen klasične in sodobne otroške književnosti. V teoretičnem delu smo opisali karakteristike otroške književnosti in kako jo prevajati, nato pa smo definirali lastna imena in podrobneje raziskali strategije za prevajanje lastnih imen. Pri analizi smo uporabili strategije za prevajanje lastnih imen L. Fernandesa.
V empiričnem delu smo analizirali 1000 lastnih imen, ki smo jih iskali v književnih delih avtorjev, kot so F. Baum, L. Carrol, F. Salten, P. Travers, M. Auer, C. Funke, J. Lacey, D. Reiche, S. Voake, idr. Zanimalo nas je, katere prevajalske strategije so bile uporabljene pri prevajanju lastnih imen, še posebej smo se osredotočili na razlike med enodelnimi in večdelnimi imeni ter razlike med klasičnimi in sodobnimi deli.
Ugotovili smo, da je najpogostejša strategija prevajanja lastnih imen tako klasične kot sodobne otroške literature substitucija, ki ji sledi strategija kopiranja.
Keywords: lastno ime, otroška književnost, strategija prevajanja, književno prevajanje
Published in DKUM: 28.01.2021; Views: 1081; Downloads: 103
Full text (3,40 MB) |
4. Prevajalske strategije podomačitve v otroški književnosti na primeru kulturnospecifičnih elementov v slovenskih prevodihMihaela Dovečar, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo na podlagi prevajalskih strategij podomačitev primerjalno analizirali prevode kulturnospecifičnih elementov v obeh prevodih Zbranih povestih, avtorice Beatrix Potter. Oba prevoda je naredil Branko Gradišnik. Prvi je izšel leta 1993, drugi pa leta 2002. Zbrane povesti so del otroške književnosti, katere bralci so otroci ali njihovi starši. Prevodi morajo biti prilagojeni ravni razumevanja otroških bralcev, ki vseh konotacij še ne razumejo. V empiričnem delu smo kulturnospecifične elemente razdelili v različne kategorije. Pri analizi smo se osredotočili na to, katere prevajalske strategije podomačitve je uporabil prevajalec, in ali je pri posodobitvi prišlo do kakšne spremembe v prevodu ali zamenjave prevajalske strategije. Zanimalo nas je tudi, ali so prevodi ustrezni in njihova raba dosledna. V teoretičnem delu smo predstavili otroško literaturo, njen razvoj in prevajanje. Opisali smo kulturnospecifične elemente, njihovo prevajanje ter podomačitve in potujitve. Teoretični del zajema prevajalske strategije po Moni Baker, Jeanu Paulu Vinayu in Jeanu Darbelnetu, ki smo jih uporabili v primerjalni analizi. Slednja je pokazala, da prevajalec kulturnospecifične elemente najpogosteje podomači z uporabo strategije nadomestitve kulturnospecifične prvine oz. adaptacije. Pri posodabljanju prevoda naredi največ sprememb pri prevodih idiomov. Posodobitve prevodov so v večini primerov ustrezne. V obeh prevodih pa pri prevajanju kulturnospecifičnih elementov pride do nedoslednosti.
Keywords: kulturnospecifični elementi, otroška književnost, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije podomačitve, slovenski prevodi
Published in DKUM: 25.09.2019; Views: 1095; Downloads: 142
Full text (1,81 MB) |
5. Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleDominika Podvratnik, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Keywords: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1659; Downloads: 247
Full text (1,34 MB) |
6. Prozna avtorska dela Anje ŠtefanMarija Kristan, 2010, professional article Abstract: Anja Štefan je priljubljena slovenska pisateljica, pesnica in zbirateljica folklornega slovstva. V našem prostoru deluje že dobrih deset let in je za svoja avtorska dela, slikanice, prejela tudi različne slovenske nagrade (Levstikova nagrada in nagrada izvirna slovenska slikanica). Njena avtorska dela lahko razvrstimo na poezijo (Iščemo hišico, Sto ugank ter Lonček na pike) in prozo (Melje, melje mlinček, Lešniki, lešniki, Bobek in barčica, Štiri črne mravlje in Kotiček na koncu sveta). Osrednji literarni lik večine tako poezije kot proze je žival – večina pesmi in pravljic pripoveduje o živalih in njihovem življenju. Zelo redko v njenih delih najdemo otroka kot glavni literarni lik.
Prav tako pa je Anja Štefan zbirateljica folklornih pravljic in basni, ki jih pogosto na novo napiše (Čez griček v gozdiček) ali sodeluje pri ponovni izdaji (Zlato kralja Matjaža, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Zajec in lisica).
Keywords: otroška književnost, prozna avtorska dela, Anja Štefan, slovenska mladinska književnost, slovenska mladinska proza, literarne študije
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 2691; Downloads: 215
Full text (81,19 KB)
This document has many files! More... |
7. Motivno-tematski preplet v delu Petra SvetineAndreja Babšek, 2009, original scientific article Abstract: Delo Petra Svetine je tako v znanstvenem kot umetniškem pogledu zelo raznovrstno in kompleksno. Prispevek se osredotoča na leposlovni sklop, v katerem se avtor izraža skozi precejšnjo formalno pestrost, v motivno-tematskem pogledu pa najdemo nekaj elementov, ki se kot rdeča nit vijejo skozi vso ustvarjalno delo: knjižnica, razmerje eros — tanatos, krščanska mistika, umetniško ustvarjanje. Osrednji deli sta v tem pogledu Kavarna v prvem nadstropju in Škržati umolknejo opolnoči, čeprav ostajata vitalnost in umetniška vrednost preostalih del nedotaknjeni. Glavna odlika Svetinovega ustvarjanja je neolepšano odslikavanje sveta, vendar prežeto z blagostjo in humorjem.
Keywords: otroška književnost, mladinska književnost, Peter Svetina
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1092; Downloads: 88
Full text (1020,37 KB)
This document has many files! More... |
8. Podomačitev v otroški književnosti na primeru slovenskega prevoda knjige "Čarovnik iz Oza"Sabina Jarc, 2016, master's thesis Abstract: Otroška književnost je posebej zahtevna zvrsti književnosti, saj jo pišejo odrasli, ki imajo drugačne želje in potrebe kot bralci. Magistrska naloga se v teoretičnem delu ukvarja tako z otroško književnostjo in zahtevami, ki jih predstavlja za odrasle, ko pišejo z otroke, kot tudi s prevajanjem otroške književnosti. Pri tem se osredotoča na pričakovanja, kaj bi otroška književnost morala posredovati in kakšna naj bi bila. Prav tako pozornost posveča tudi podomačitvi in predstavi o tem, v kolikšni meri bi besedilo moralo biti podomačeno ali potujeno. Za lažje razumevanje empiričnega dela je predstavljen tudi ameriški pisatelj Frank Lyman Baum in njegovo delo The Wonderful Wizard of Oz oziroma v prevodu Čarovnik iz Oza, ki je na kratko tudi obnovljeno. V empiričnem delu je narejena primerjava angleškega izvirnika in slovenskega prevoda, ki ga je napisal Janko Moder. Poudarek je na rabi podomačitve v prevodu. Prikazana je raba podomačitve pri prevajanju imen in drugih poimenovanj, besednih zvez in kulturnospecifičnih elementov. Prav tako je izpostavljena pogosta raba manjšalnic prevajalca. Pri primerjavi je podano tudi mnenje o prevajalski rešitvi in predlogi za morebitne spremembe ali popravke.
Keywords: otroška književnost, prevajanje otroške književnosti, podomačitev, Frank Lyman Baum, Čarovnik iz Oza, The Wonderful Wizard of Oz
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 1796; Downloads: 273
Full text (827,51 KB) |
9. |
10. PREVAJANJE RETORIČNIH FIGUR V KNJIGI GROZNI GAŠPER IN MEGA ŽLEHT ČASOVNI STROJMaša Sankovič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Knjige so pomemben del otrokovega življenja, saj pozitivno vplivajo na njegovo inteligenco in hkrati razvijajo navado branja. Z branjem pravljic otroci razvijajo umske in govorne zmožnosti ter besedišče, oboje pa je podlaga za boljše učenje in razumevanje.
Prevajanje knjig za otroke se mogoče zdi enostavno, vendar je zelo zahteven proces. Prevajalec mora paziti na kulturne razlike, jezik, stil, hkrati pa mora besedilo čim bolj približati izvirniku. Težave se najpogosteje pojavijo pri prevajanju besednih iger, humorja in tudi nekaterih retoričnih figur, ki se zlahka »izgubijo« v prevodu.
V diplomskem delu sem se osredotočila na prevajanje retoričnih figur v dveh pravljicah iz knjige Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj: Grozni Gašper gre na izlet in Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj. Predstavila sem osem retoričnih figur: aliteracijo, anaforo, epiforo, retorično vprašanje, eksklamacijo, ukrasni pridevek, hiperbolo in onomatopejo. Podala sem primere za vsako figuro in prikazala, katere retorične figure so ohranjene v prevodu, katere se »izgubijo« ter katere so le delno ohranjene; dodala sem svoje predloge in rešitve.
Keywords: retorične figure, otroška književnost, prevajanje, analiza, Grozni Gašper
Published in DKUM: 23.01.2015; Views: 2519; Downloads: 223
Full text (1,18 MB) |
