1. Tiflodidaktični pripomočki na temo slikanice Sovica Oka : magistrsko deloŠpela Rožanc, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Tiflodidaktični pripomočki na temo slikanice Sovica Oka je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare vida, razvoj slepih in slabovidnih otrok, čute pri slepih in slabovidnih, vključitev slepih in slabovidnih otrok v vrtec, opismenjevanje slepih in slabovidnih, tipne slikanice ter otroško igro in njen pomen. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico Sovica Oka ter štiri tiflodidaktične igre. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek, ki bo otrokom v predšolskem obdobju pomagal pri zgodnjem opismenjevanju v brajici in razvoju ter treningu tipa ter vida slepih in slabovidnih otrok. Tiflodidaktične pripomočke smo preizkusili v praksi na domu dveh uporabnikov ter pri videčih predšolskih otrocih. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je zgodba Sovica Oka predstavljena zanimivo in tipno razumljivo. Pri vseh tiflodidaktičnih pripomočkih so upoštevane tipne zakonitosti, pripomočki so izdelani kakovostno ter funkcionalno in so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Keywords: slepi in slabovidni, tiflodidaktični pripomočki, Sovica Oka, predšolski otroci, otroška igra, tipna slikanica
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 819; Downloads: 175
 Full text (5,45 MB) |
2. Pregled diplomskih nalog Pedagoških fakultet v Sloveniji s področja igre in igrač za obdobje zadnjih deset let : diplomsko deloAleksandra Artič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom, Pregled diplomskih nalog Pedagoških fakultet v Sloveniji s področja igre in igrač za obdobje zadnjih desetih let, je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili pomen in vpliv igre, na otroku ustrezen in učinkovit razvoj. Otrok skozi igro doživlja veselje, zadovoljstvo, sprostitev, svobodo… Vsak otrok mora imeti pravico do igre pristopiti povsem neobremenjeno in brez prisile, saj bo le tako igra pozitivno vplivala na njegov razvoj. V nadaljevanju smo otroške igre predstavili glede na klasifikacijo, opredelili prostor, ki je lahko namenjen otroški igri ter znanstvena področja, ki jih vsebuje Kurikulum za vrtce. Ob zaključku teoretičnega dela diplomske naloge smo opredelili vlogo in pomen igrač ter pojasnili značilnosti in pomen pisanja diplomskih del ob zaključku študija.
V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo se lotili raziskovanja. Opravili smo temeljit pregled opravljenih in objavljenih diplomskih nalog Pedagoških fakultet v Sloveniji s področja igre in igrač za obdobje zadnjih desetih let. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so se študentje posameznih Pedagoških fakultet lotili raziskovanja tematike igre in igrač na posameznih znanstvenih področjih, v katerem starostnem obdobju ter prostoru je igra najpogosteje potekala in katero igro, glede na klasifikacijo, so študentje največkrat uporabili. Zanimalo nas je tudi, katerega načina pisanja zaključnih del, so se študentje največkrat posluževali. Pridobljene podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel in jih kasneje predstavili tabelarično.
Keywords: Igra in kurikularna področja, otroška igra, otroške igrače, pomen igre, pomen igrač, prostor za igro.
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 692; Downloads: 63
Full text (830,49 KB) |
3. Telesne lutke kot spodbujevalec pozitivne samopodobe pri predšolskih otrocihKatja Gjerek, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo želeli prikazati, da lahko tudi prek telesnih lutk vplivamo na pozitivno samopodobo pri otrocih. V teoretičnem delu smo se posvetili obrazložitvi igre, njenemu pomenu in oblikam. Podrobneje smo razčlenili simbolno igro, ali z drugimi besedami, igro vlog. Obrazložili smo pomen lutk za razvoj otrok ter našteli lutkovne tehnike in metode dela z lutkami. Pozornost smo namenili tudi samopodobi, znakom pozitivne in negativne samopodobe ter vzgojiteljevi vlogi pri spodbujanju pozitivne samopodobe.
V praktičnem delu smo teoretična izhodišča preizkusili v praksi. S pomočjo šestih priprav smo otroke spodbudili k razmišljanju o lutkah in o sebi. Z otroki smo izdelovali telesne lutke, z njimi plesali, se pogovarjali ter opazovali in primerjali. Spodbudili smo jih k ustvarjanju zgodbice in izpolnitvi svoje osebne izkaznice.
Keywords: Otroška igra, simbolna igra, telesna lutka, pozitivna samopodoba
Published in DKUM: 18.02.2019; Views: 1611; Downloads: 179
Full text (1,71 MB) |
4. SESTAVA IN PREIZKUS UPORABNE VREDNOSTI OCENJEVALNIH LIST ZA SPREMLJANJE OTROKOVEGA RAZVOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJUNuša Maltarič, 2015, master's thesis Abstract: Magistrsko delo opisuje razvoj predšolskega otroka skozi vsa večja področja njegovega razvoja: grobo in fino motoriko, socialno-čustveni, intelektualni ter govorni razvoj, razvoj pozornosti, otroške igre in risbe v predšolskem obdobju, v starosti od 1 do 6 let, opazovanje otrok in načine, kako lahko sistematično, načrtovano opazujemo otroke pri svojem delu ali doma. V magistrski nalogi smo sestavili in preizkusili uporabno vrednost ocenjevalnih list, s katerimi si vzgojiteljice ali starši lahko pomagajo pri svojem delu oz. spoznavanju otroka.
V raziskavi so vzgojiteljice s pomočjo ocenjevalnih list beležile otrokove dosežke na določenih področjih. Opazovanje je potekalo v osmih skupinah, ocenjevalne liste so sestavljene glede na starostne skupine: od 1-2 let, od 2-3 let, od 3-4 let, od 4-5 let, od 5-6 let. Namen naše naloge je bil, da preverimo, ali so ocenjevalne liste zanesljive. Ugotavljali smo tudi povezanost med posameznimi področji otrokovega razvoja. Nekatera področja otrokovega razvoja smo primerjali po spolu ter v nekaterih primerih po starosti.
Rezultati zanesljivosti ocenjevalnih list so pokazali, da so ocenjevalne liste zanesljive, torej lahko služijo kot instrument pri delu z otroki. Prav tako smo ugotovili, da so vsa področja otrokovega razvoja med seboj povezana. Rezultati pri primerjavi po spolu so nam pokazali, da pri dečkih prevladuje konstrukcijska igra, pri dekletih pa simbolna. Pri fini motoriki, socialno-čustvenem ter govornem razvoju nismo dobili statistično pomembnih razlik. Primerjave po starosti so nam pokazale, da se samostojna in vzporedna igra razlikujeta glede na starost.
Namen sestave ocenjevalnih list ni diagnosticiranje otrok, temveč lažje in bolj sistematično opazovanje vsakega otroka posebej. S pomočjo ocenjevalnih list lahko vsaka vzgojiteljica spozna otrokova močna ali šibka področja.
Keywords: otroška risba, otroška igra, pozornost, socialni razvoj, otrokov govor, ADHD.
Published in DKUM: 04.01.2016; Views: 1859; Downloads: 414
Full text (2,16 MB) |
5. RAZVOJNE RAVNI MALČKOVE IGREMaja Visenjak, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Razvojne ravni malčkove igre smo predstavili razvojne značilnosti v obdobju dojenčka in malčka, poudarek smo dali na igro dojenčka in malčka. Igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja in se skladno z razvojem tudi spreminja. Poznamo različne vrste in razvojne ravni iger. V prvem letu malčkovega življenja prevladuje funkcijska igra. Malček preizkuša funkcije predmetov, jih daje v usta, meče, ogleduje, tipa, obrača, skratka ponavlja preprosta dejanja. V prvem letu starosti opazimo tudi pojav simbolne igre, ki postaja pogostejša in kompleksnejša v drugem letu. Namen diplomske naloge je z empirično raziskavo ugotoviti razvojne ravni, ki jih malčki starosti od 1 do 2 leti dosegajo v svoji prosti igri z igračami. Zanimalo nas je, ali lahko pri določenem igralnem vedenju malčkov govorimo o starostnih in spolnih razlikah. Prav tako so nas zanimale starostne razlike glede na tip igrače, po kateri posegajo.
Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je temeljila na metodi opazovanja brez udeležbe. Kot opazovalci se nismo vključevali v dejavnost, otrokovo igro smo le opazovali. V raziskavo smo vključili 52 otrok, starosti od 1 do 2 let, ki obiskujejo celodnevni program vrtca Tezno v Mariboru. Malčke smo snemali pri prosti igri z določenimi igračami. Rezultati raziskave so pokazali, da se malčki najpogosteje igrajo na funkcijskem nivoju, kjer starejši malčki v primerjavi z mlajšimi dosegajo višje razvojne ravni. Simbolna igra se je pojavljala predvsem pri starejših malčkih. V skladu s pričakovanji so rezultati pokazali, da ni razlik v doseganju razvojnih ravni glede na spol in da malčki najpogosteje posegajo po realističnih igračah. Pomembno je, da tudi otrokom, starim od 1 do 2 let, omogočamo spodbudno okolje za prosto igro, preko katere si pridobivajo temeljne izkušnje o sebi in o svojem okolju.
Keywords: obdobje dojenčka in malčka, otroška igra, razvojne ravni, vpliv dojenčkove in malčkove igre na razvoj, vrste igre.
Published in DKUM: 22.07.2015; Views: 2572; Downloads: 528
Full text (1,30 MB) |
6. Za razvojno fazo specifične igrePeter Praper, 1993, review article Abstract: Psihoanalitična razvojna psihologija, ki temelji na teoriji objektnih odnosov ter preučuje strukturiranje ega, je najsodobnejši trend v razvoju psihoanalize. Novosti ne uvaja le v teorijo, ampak se dotika tudi klinične prakse. Prične že s tem, da redefinira psihoterapijo tako, da se jedro prizadevanja preusmeri iz predelav temeljnih konfliktov (ida) na podporo razvoja po ključnih razvojnih linijah ter jačanje adaptacijskih zmožnosti (na ego). Skozi prizmo razvoja danes drugače razumemo in ocenjujemo travmatska doživetja. Posebno nevarne so "za fazo specifične travme", to so tiste, ki razvoj po neki razvojni liniji zadenejo v kritičnih točkah, nakar se prične rušiti notranja struktura povezav med razvojnimi linijami. Kot enemu od pionirjev psihološke preventive se mi je porodila ideja, da bi bilo mogoče v kritičnih točkah razvoj tudi usmerjati in pospeševati. Igra - še posebej domišljijska - ima pri otrocih vedno tudi to funkcijo. Tako se mi je porodil pojem "za fazo specifične igre". Ustavili se bomo ob najbolj tipičnih razvojnih linijah ter pogledali mesto in vlogo domišljijskega igranja in prehoda na igranje iger (kar je že samo po sebi vaja avtonomije in samoiniciativnosti ob umeščanju samokontrole, kar zahteva, da se otrok identificira s pravili igre). Delavnica naj bi nam približala izkušnjo o tem, kam smo umestili svojo lastno igro in igranje. Za terapevta in še posebej za preventivca, ki mora biti inventiven in kreativen, bi namreč bilo porazno, če je izgubil otroški svet igre.
Keywords: psihoanaliza, otroška igra, razvojne linije, ego, objektni odnosi
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2206; Downloads: 148
 Link to full text |
7. UČENJE V VRTCUSuzana Vombek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomskega dela je učenje v vrtcu, namen pa, da na podlagi teoretičnega dela skozi različna področja predstavimo pomen učenja v predšolskem obdobju.
V teoretičnem delu bomo predstavili vlogo in pomen vrtca, vrtec nekoč in danes ter spregovorili o alternativnih oblikah vrtca, ki jih poznamo tudi pri nas. Dotaknili se bomo različnih teorij otrokovega razvoja, predstavili razvojne značilnosti predšolskih otrok in vpliv vrtca na otrokov razvoj. Nanizali bomo nekaj teorij učenja, ugotavljali vlogo aktivnega učenja in motivacijo za učenje. Poudarek bo na igri, teorijah in vrstah otroške igre ter vlogi odraslega v njej. V praktičnem delu bomo predstavili, na kakšen način v vrtcu uresničujemo cilje in načela kurikuluma. Namen raziskave bo predstaviti učenje otrok v vrtcu skozi igro in s pomočjo evalvacije ugotoviti napredek otrok na vseh področjih dela v vrtcu. V raziskavo bomo vključili skupino otrok prvega starostnega obdobja v vrtcu Braslovče.
Keywords: vrtec, otrok, učenje, otroška igra, kurikul, alternativni vzgojni koncepti, področja dejavnosti v vrtcu.
Published in DKUM: 14.05.2014; Views: 4344; Downloads: 740
Full text (801,80 KB) |
8. PRISOTNOST OTROKOVE IGRE V MESTNEM IN PODEŽELSKEM VRTCUNina Ajlec, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Prisotnost otrokove igre v mestnem in podeželskem vrtcu je v teoretičnem delu uvodoma predstavljeno, kaj igra sploh je, nato so predstavljene vrste iger glede na vsebino in socialno udeležbo. Podrobneje je predstavljeno tudi, kako na otrokovo igro vpliva spol otrok, kakšen pomen ima igra za otroka in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, sovrstniki in predmeti. Empirični del diplomske naloge temelji na raziskavi v mestnih in podeželskih vrtcih. Z anketiranjem vzgojiteljic smo zbrali podatke o pogostosti različnih vrst igre v mestnem in podeželskem vrtcu, o pogostosti otrokove igre v naravnem okolju, o oceni otrokove igre nasploh in specifično v zunanjem okolju in o oceni razlik o prisotnosti otrokove igre med dečki in deklicami. Ugotovitve kažejo, da so vse vzgojiteljice tako mestnih kot podeželskih vrtcev mnenja, da je igra pomembna za otrokov razvoj, prav tako pa vse menijo tudi, da je igra v zunanjem okolju za otroka zelo pomembna. Do manjših procentualnih razlik pa prihaja v pogostosti pojavljanja otrokove igre glede na okolje, starost in spol otrok.
Keywords: otroška igra, vrste iger, mesto, podeželje, naravno okolje.
Published in DKUM: 24.10.2012; Views: 2268; Downloads: 547
Full text (781,56 KB) |
9. UČENJE SKOZI IGRO NA ZAČETKU ŠOLANJAMojca Sotler, 2012, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen diplomske naloge je bil ugotoviti odnos staršev do igre otrok na začetku šolanja. Najprej sem hotela predstaviti pomen igre za otroka na začetku šolanja, saj menim, da je igra prilagojena otrokom. Igra omogoča otroku, da se razvija na vseh področjih. Pomembna je ne glede na to, ali gre za dojenčka, otroka v vrtcu ali šolskega otroka. Otrok se bo preko igre lažje učil, ker je bolj zbran, saj ga igra zanima in pritegne. Učenje skozi igro na začetku šolanja je posebej pomembno, saj se igra uporablja kot način učenja pri pouku. Šestletniki postopoma prehajajo od igranja k delovnim (šolskim) nalogam. Vendar, ker pa je šestletnik postal šolar, je potrebno poiskati tiste aktivnosti, ki bodo otroka zadovoljile. Od šestletnega otroka ne moremo zahtevati dolgotrajnega sedenja v klopi. Na začetku šolanja je igra pomembna za otrokov razvoj in učenje. V igri bo otrok šolar razvijal razne sposobnosti in delovne navade.
Keywords: otroška igra, didaktične igre, učenje skozi igro, vrste iger, igra šolskega otroka, šestletni otrok.
Published in DKUM: 26.03.2012; Views: 5717; Downloads: 929
Full text (1,40 MB) |
10. OHRANJANJE LJUDSKE POEZIJE V POMURSKIH VRTCIHTadeja Bagari, Sandra Ulen, 2011, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje predstavili ljudsko pesem, ljudsko izštevanko, ljudske šaljivke in nagajivke ter ljudske prstne ali dotikalne igre. Vsa ta pridobljena ljudska peta in govorjena besedila smo zbrali in zapisali.
V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega so izpolnile vzgojiteljice nekaterih pomurskih vrtcev. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, če vzgojiteljice uporabljajo ljudske pete in govorjene pesmi ter katere izmed teh so najpogosteje uporabljene. Ugotovili smo, da v vseh skupinah anketiranih vzgojiteljic uporabljajo ljudsko poezijo in da so najbolj zastopane ljudske pete pesmi, saj smo ravno pri teh zbrali največ različnih naslovov. Cilj, da bi zbrali čim več gradiva s področja otroške ljudske poezije, je bil dosežen.
Keywords: otroška ljudska poezija, ljudska pesem, ljudska izštevanka, ljudska nagajivka in šaljivka, ljudska prstna in dotikalna igra, otrok
Published in DKUM: 05.12.2011; Views: 3562; Downloads: 1253
Full text (1,75 MB) |
