| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Prepoznava osumljencev kaznivih dejanj po fotografijah
Špela Legen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Preiskovalci pri postopku odkrivanja storilcev pogosto uporabljajo na videz preprosto metodo, v resnici pa vse prej kot to, prepoznavo osumljencev po fotografijah. Z napredkom tehnologije, se je večina klasičnih albumov nadomestila z računalniškimi programi, kateri omogočajo hrambo ogromne količine informacij oz. slik. Priča opiše značilnosti storilca, programi pa na podlagi teh značilnosti predlaga fotografije morebitnih osumljencev. Kljub novodobni tehniki, pa imajo še vedno največjo vlogo psihološki procesi in njihov vpliv na prepoznavo. Potek prepoznave po fotografijah je zakonsko določen (46. člen ZNPPol), določen je tudi celoten postopek fotografiranja storilcev. Preiskovalci, ki sodelujejo pri prepoznavi, morajo poznati pravilen postopek prepoznave, pomembno je tudi, da poznajo različne dejavnike, kateri vplivajo na zaznavanje in interpretacijo priče oz. žrtve. Velikokrat pride do napačne prepoznave, zaradi napak pri zaznavi, pozornosti, ter pri samemu spominu priče oz. žrtve. Neučinkovito izvedeni postopki prepoznave so predstavljeni tudi na praktičnih primerih, ki so se zgodili in kateri lahko služijo, kot opozorilo preiskovalcem pri izvajanju le teh. V diplomski nalogi se bom osredotočila na prepoznavo po fotografijah, njeno zakonsko opredelitev, opisala bom sam postopek fotografiranja storilcev, postopek prepoznave, ter napake, ki so lahko posledica vpliva večih različnih dejavnikov. Na kratko bom primerjala razlike med dvema različnima postopkoma izvedbe prepoznavne vrste iz fotografij, ter njuno učinkovitost pri uspešnosti prepoznave. Skozi te ugotovitve bom tudi potrdila oziroma ovrgla eno od postavljenih hipotez. Kritičen je torej pristop preiskovalcev in njihovo upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na pričo oz. žrtev, ter upoštevanje veljavne zakonodaje pri izvedbi postopka. Napake na enem in drugem področju pa hitro privedejo do napačne prepoznave oz. naprej v kazenskem postopku do napačne obsodbe.
Keywords: diplomske naloge, prepoznavanje, prepoznavanje po fotografijah, napake pri prepoznavi, prepoznavanje obrazov, kazniva dejanja, osumljenci
Published: 08.07.2019; Views: 648; Downloads: 114
.pdf Full text (1,12 MB)

2.
Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev
Ina Zupanc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Keywords: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Published: 30.05.2018; Views: 1009; Downloads: 132
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Pravice osumljenca ob odvzemu prostosti
Nataša Vogrinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Poseg v posameznikovo svobodo je poleg posega v pravico do življenja, ena najhujših kršitev človekovih pravic, ter je sprejemljiv le v primeru ko tako dopušča oziroma določa zakon. Vsaka država s pomočjo zakonov določa pravice oseb katerim je odvzeta prostost. Tako v Sloveniji le te pravice ureja Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku, kateri temelji na evropski pravi ureditvi. Pravice oseb ob odvzemu prostosti izhajajo iz Ustave RS in Zakona o kazenskem postopku, ter veljajo za vsakogar, ki se znajde v situaciji, ko mu je poseženo v svobodo. Med osnovne pravice sodi pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do tolmačenja in prevajanja, pravica do obveščanja in pravica do seznanitve z razlogi pridržanja ter pravica do pritožbe. Le te pravice temeljijo na evropski pravni ureditvi in prav zato so si pravice ki veljajo v Sloveniji skoraj identične s pravicami Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti. Uvodna poglavja opredeljujejo osnovne pojme, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, ter načela, ki določajo dopustitev posega v človekove pravice. Osrednji del sestavlja Ustavna ureditev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti, Evropska ureditev pravic osumljenca, kateremu je odvzeta prostost in Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M. Na koncu diplomskem delu, so opredeljene pravice osumljenca ob odvzemu prostosti v Republiki Sloveniji ter primerjava le teh s hrvaško pravno ureditvijo.
Keywords: kazniva dejanja, osumljenci, odvzem prostosti, pridržanje, pravice, pravica do molka, pravica do zagovornika, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 857; Downloads: 150
.pdf Full text (567,49 KB)

4.
Preiskovalni intervju s psihopatom
Rajka Kojić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Keywords: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Published: 10.05.2016; Views: 1488; Downloads: 254
.pdf Full text (529,74 KB)

5.
Sodobne metode zaslišanja osumljencev
Tjaša Pleško, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kazniva dejanja so tista dejanja, ki so v nasprotju z moralo, etiko in pravom, zato je nujno potrebno odkrivanje in preiskovanje le-teh, kaznovanje storilca in preprečevanje nastanka novih. Pri tem ima glavno vlogo policija, ki varuje ljudi, njihove pravice in državo. Osrednja tema diplomske naloge je preiskovalni intervju po angleškem modelu PEACE, s katerim policija pridobiva točne in zanesljive informacije, trdne dokaze, dokazuje krivdo osumljencu in odkriva resnico o kaznivem dejanju. Sestavljen je iz petih faz (priprava in načrtovanje; vpleti in pojasni; pogovor, razjasnjevanje in soočenje; zaključek ter vrednotenje). Pomembno je, da je osumljenec seznanjen s pravicami, ki jih ima med zaslišanjem, da so mu omogočeni odmori med pridržanjem in se pogovor med njim in preiskovalcem snema. Poudarek je na dobri pripravi in izpeljavi intervjuja, gradnji medsebojnega odnosa med preiskovalcem in osumljencem, predstavitvi dokazov, primerni komunikaciji ter postavljanju premišljenih vprašanj. Izogniti pa se je potrebno obtožbam, domnevanju krivde in izsiljevanju priznanj. Predstavljena je tudi pravna ureditev zaslišanja v Sloveniji, katera policijsko zaslišanje ne uvršča v kazenski postopek, ampak v predkazenski, zato tudi informacije, ki jih zbere policija in morebitno priznanje storilca, nimajo dokazne vrednosti na sodišču. Vse to je zgolj podlaga za uradno zaslišanje, ki ga v kazenskem postopku opravi preiskovalni sodnik. Postopek zaslišanja, dovoljene in prepovedane metode ter pravice osumljenca so urejene v Zakonu o kazenskem postopku, medtem ko je pristojnost policije stvar Zakona o policiji in Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Keywords: kazniva dejanja, osumljenci, zaslišanje, forenzična psihologija, metode, diplomske naloge
Published: 19.01.2016; Views: 825; Downloads: 150
.pdf Full text (504,98 KB)

6.
Problematika prepoznavanja obrazov s pomočjo fotorobota
Tomaž Vačun, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o problemih, ki nastajajo pri prepoznavi obrazov s pomočjo fotorobota. Raziskali smo tudi druge teme, ki so v neposredni povezavi s fotorobotom. Najprej smo predelali prepoznavanje: kaj sploh je prepoznavanje, kako poteka, kateri so dejavniki, ki vplivajo na prepoznavanje. V tem sklopu smo opisali še zaznavanje, saj je zelo pomemben del prepoznavanja. Dotaknili smo se napak, ki se pojavijo pri prepoznavanju, in vloge spomina in vida pri prepoznavanju. Opisan je primer, pri katerem je zaradi različnih dejavnikov prišlo do napačne prepoznave in s tem do obsodbe nedolžne osebe. Raziskali smo različne načine prepoznavanja, kot sta na primer prepoznavna vrsta in prepoznava oseb s pomočjo fotografij. Glavna tema je fotorobot. Najprej smo opisali zgodovino fotorobota: kje je nastal in kdo ga je izumil. Raziskali smo različne računalniške programe za izdelavo fotorobotov, ki so danes v uporabi po vsem svetu. Opisali tudi študijo uporabe fotorobota v ZDA: kje vse je v uporabi, kako ga uporabljajo, kako izobražujejo strokovnjake za izdelavo fotorobotov. Ugotavljali smo tudi, kako lahko izboljšamo izdelavo fotorobotov in kako je fotorobot utemeljen v slovenski zakonodaji. Na začetku smo zastavili tri hipoteze, ki smo jih do zaključka diplomske naloge potrdili ali zavrnili. Hipotezi, da mora biti izdelovalec fotorobota umetnik in da je prepoznava s pomočjo fotorobota 100-odstotno učinkovita, smo zavrgli. Hipotezo, da mora biti fotorobot narejen v roku 24 ur oziroma čim hitreje, kot je lahko, pa smo potrdili.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, osumljenci, prepoznave, fotoroboti, pričanje, zanesljivost, verodostojnost, diplomske naloge
Published: 15.01.2016; Views: 1078; Downloads: 135
.pdf Full text (457,04 KB)

7.
Policijska pristranskost in pojav izsiljenih priznanj
Adam Silić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje se pogosto ne zavedamo vpliva, ki ga ima zunanji svet na nas. Človek je po naravi analitik, kar pomeni, da neprestano zbira, obdeluje in tolmači podatke iz okolice. Podatkom, ki jih obdelamo, vedno dodamo osebno noto, jih poosebimo. V diplomskem delu z naslovom policijska pristranskost in pojav izsiljenih priznanj bomo predstavili policijsko zaslišanje v predkazenskem postopku. Zaslišanje je pomemben del predkazenskega postopka, ki ima lahko odločilen vpliv na nadaljnji potek kazenskega postopka in na sodbo. Policisti naj bi bili pri svojem delu čimbolj objektivni, kar je v praksi velikokrat težko. Vsaka oseba že v mladosti razvije različne obrambne mehanizme, ki imajo velik vpliv tudi kasneje v življenju, kar je lahko nevarno, še posebej takrat, ko ima taka oseba določena pooblastila, moč. Tako kot ostali ljudje, so policisti žrtve predsodkov in stereotipov, ter tudi sami stereotipizirajo in imajo predsodke, kar posledično vodi v razvoj pristranskosti. Ravno zato je pri opravljanju vsake policijske naloge, ne zgolj zaslišanja, potrebna visoka raven strokovnosti, usposobljenosti, zakonitosti in etičnosti. Nestrokovno izvedeno zaslišanje lahko hitro vodi v hujše kršitve zakonov, Ustave in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in ravno zato smo zaslišanju v tem delu posvetili tolikšno pozornost. Svoboda ima za človeka neprecenljivo vrednost, in je danes ena najbolj cenjenih dobrin in pravic.
Keywords: osumljenci, zaslišanje, policija, priznanje, izsiljena priznanja, človekove pravice, diplomske naloge
Published: 19.10.2015; Views: 657; Downloads: 126
.pdf Full text (532,43 KB)

8.
Uporaba kriterijske vsebinske analize za ocenjevanje verodostojnosti izjav pri osumljencih
Damjana Dolinar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V preiskovalnih in sodnih postopkih se pogosto postavlja vprašanje verodostojnosti pričanja. V ta namen so se razvile različne tehnike in metode za ugotavljanje zavajanja in večina izmed njih več pozornosti namenja nebesednemu vedenju kot pa vsebini govora. Vendar pa obstajajo tudi metode, ki se nanašajo na besedno vedenje in ena izmed njih se imenuje Ocenjevanje veljavnosti izjav. Omenjena metoda velja za najboljšo besedno metodo preverjanja resničnosti izjav, ki ima zadovoljivo točnost in je v nekaterih državah Srednje in Severne Evrope, za razliko od Slovenije, zelo razširjena in uveljavljena. V diplomski nalogi sem predstavila teoretično ozadje metode, njeno izvedbo in veljavnost ter uporabnost v praksi. Posebno pozornost sem namenila opisu Kriterijske vsebinske analize, ki predstavlja glavni in najpomembnejši del metode in temelji na osnovni domnevi, da se resnična izjava o dogodku vsebinsko in kakovostno razlikuje od izmišljene izjave. Podrobno je tudi opisanih vseh 19 vsebinskih kriterijev, ki označujejo resničnost izjav, pri tem pa odsotnost katerega od njih ne pomeni nujno, da je izjava izmišljena. Ugotovitve raziskav pa so potrdile hipotezo, da je prisotnost kriterijev višja pri resničnih izjavah kakor pri izmišljenih. Čeprav je bila metoda prvotno namenjena ocenjevanju resničnosti izjav otrok, domnevnih žrtev spolnih zlorab, so raziskave pokazale, da je uporabna tudi za ocenjevanje izjav odraslih in tudi v primerih, ki niso povezani s spolno zlorabo. Raziskovalci kot glavni pomanjkljivosti metode izpostavljajo različno usposobljenost ocenjevalcev in merila, po katerih odločajo, ali je pričanje resnično ali ne.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, informativni pogovor, izjave, verodostojnost, kriterijska vsebinska analiza, diplomske naloge
Published: 12.02.2015; Views: 986; Downloads: 122
.pdf Full text (525,72 KB)

9.
Načini uporabe prepoznavne vrste : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Janez Borovinšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava postopek prepoznave z uporabo prepoznavne vrste. V njej smo opisali različne vrste le teh, ki so v uporabi pri nas in v tujini. Posebej smo se osredotočili na različne načine uporabe prepoznavne vrste in izpostavili predvsem razlike med sočasno in zaporedno prepoznavno vrsto. Prepoznava ima v dokaznem postopku veliko vrednost, še posebej ob pomanjkanju drugih dokazov. Prav tako smo opisali psihološke dejavnike zaznavanje, pozornost in spomin, ki vplivajo na samo prepoznavo. Pomembno je zavedanje o tem, da različne okoliščine lahko vplivajo na pričo in sicer med samim dogodkom, ki ga mora opisati, kot tudi med procesom prepoznave. Pogosto se namreč dogaja, da tudi preiskovalci hote ali nehote vplivajo na pričo. Temu se lahko izognemo tako, da oseba, ki vodi postopek prepoznave ne ve katera oseba v prepoznavni vrsti je osumljenec. Napake pri sestavi in uporabi prepoznavne vrste v fazi prepoznave, lahko imajo za posledico obsodbo napačne osebe. Tem posledicam pa se je potrebno na vsak način izognit tako, da smo izjemno previdni in skrbni pri načrtovanju sestave in uporabe prepoznavne vrste. Namen diplomske naloge je predstaviti načine prepoznavne vrste študentom Fakultete za varnostne vede in širši javnosti ter pokazati, kako kompleksno je to na prvi pogled enostavno dejanje. Obenem je namen tudi poglobiti dosedanje znanje o načinih uporabe prepoznavne vrste in poznavanja le teh. Za pisanje diplomske naloge, ki je teoretičnega značaja, smo uporabili opisno metodo dela. Podatke smo pridobili s prebiranjem člankov in strokovne literature v slovenskem in tujem jeziku.
Keywords: kazniva dejanja, osumljenci, storilci, priče, prepoznave, prepoznavna vrsta, fotografije, zaznavanje, spomin, diplomske naloge
Published: 12.11.2014; Views: 879; Downloads: 128
.pdf Full text (941,92 KB)

10.
Procesni vidiki policijskega zbiranja obvestil od osumljenca in spontane izjave osumljenca v predkazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Miran Korošec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomske naloge je ugotoviti vzrok za policijsko postopkovno praznino uradnega beleženja kakršnih koli izjav osumljenca v zvezi kaznivega dejanja, katerega storitve je osumljen, vse od trenutka odvzema prostosti in tako prvega stika s policisti, ki so ga seznanili s pravicami iz 4. člena ZKP do kasnejšega policijskega zaslišanja ali pridobitve izjave osumljenca. Prav tako bomo skušali ugotoviti vzrok in prikazati pravno praznino glede določitve časa, ki lahko preteče od trenutka, ko določena oseba dobi status osumljenca in njenim prijetjem, če pristojni državni tožilec ni dovolil začasne odložitve odvzema prostosti osumljenca. Zadnje poglavje diplomskega dela smo namenili razpravi in nanizali nekaj predlogov, s katerimi bi lahko zapolnili to, po našem mnenju, sivo polje zbiranja, uradnega beleženja in uporabe tako imenovanih spontanih izjav osumljenca dobljenih v policijskem predkazenskem postopku. Z implementacijo teh predlogov oziroma sprememb bi policija temeljiteje izpolnila z zakonom določeno poslanstvo iz prvega odstavka, 148. člena ZKP. Prepričan sem, da bi s tem državni tožilci v sodnih postopkih lažje in bolje utemeljevali sume storitve kaznivih dejanj.
Keywords: predkazenski postopek, osumljenci, zbiranje obvestil, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Published: 28.08.2014; Views: 1496; Downloads: 425
.pdf Full text (2,82 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica