1. Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barjuAnton Velušček, Katarina Čufar, Metka Culiberg, Borut Toškan, Janez Dirjec, Vesna Malez, Franc Janžekovič, Marijan Govedič, 2004, original scientific article Abstract: Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na
novoodkriti koliščarski naselbini Črešnja pri Bistri na Ljubljanskem barju, ki jo okvirno datiramo v 36. stoletje pr. Kr. V prispevku obravnavamo stratigrafijo, arheološke najdbe, dendrokronološke raziskave, raziskave makroskopskih rastlinskih ostankov, ostanke sesalske makrofavne, ptičev in rib.
Keywords: Bistra (Vrhnika), Ljubljansko barje, kolišča, bakrena doba, datiranje, dendrokronologija, rastlinski ostanki, živalski ostanki, ptice, ribe, arheologija, Slovenija
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Link to full text |
2. Ozaveščenost potrošnikov in njihov odnos do ostankov pesticidov v hrani : magistrsko deloBarbara Topolovec, 2024, master's thesis Abstract: Uporaba pesticidov in njihovi ostanki v hrani so predmet številnih diskusij v Sloveniji in tujini. Za ublažitev pomislekov glede varnosti hrane je potrebno boljše razumevanje tveganj s strani javnosti, kar lahko dosežemo s spodbujanjem učinkovite komunikacije na področju javnega zdravja. Na drugi strani je pomembno vzpodbuditi pridelovalce hrane k uporabi bolj trajnostnih pristopov pridelave hrane. V ta namen je bila v Podravski regiji marca 2021 na priložnostnem vzorcu (n = 400) izvedena anketna raziskava, s katero se je proučevalo ozaveščenost potrošnikov in njihovo zaskrbljenost o ostankih pesticidov v hrani. Po njihovem mnenju kemikalije, predvsem pesticidi in toksini, najbolj ogrožajo varnost hrane. Vedeli so, da najdemo največ ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi, ter po njihovem mnenju v hrani ne smejo biti prisotni. Večina potrošnikov je izrazila skrb in dejala, da se izogibajo hrani, ki vsebuje ostanke pesticidov. Zaskrbljenost glede ostankov pesticidov v hrani je bila statistično značilno višja pri ženskah kot pri moških. Poleg tega menijo, da je tveganje večje od prednosti njihove uporabe in da raje kupijo ekološko pridelane izdelke. Približno polovica jih je izrazila, da pogosto iščejo informacije, kar pomeni, da je varnost hrane pomembna skrb slovenskih potrošnikov. Treba bi bilo nadalje raziskati, kje so ovire, da potrošniki ne posegajo v večji meri po hrani, pridelani s čim manj intervencijami, in kako zmanjšati zaskrbljenost potrošnikov.
Keywords: ostanki pesticidov, splošna javnost, obnašanje potrošnikov, zaskrbljenost glede varnosti hrane, dojemanje tveganja
Published in DKUM: 02.09.2024; Views: 78; Downloads: 54
 Full text (1,29 MB) |
3. Porazdelitev kvadratnih ostankov : magistrsko deloMaja Možina, 2024, master's thesis Abstract: Kvadratni ostanek lihega praštevila p je tako celo število a, da ima kongruenčna enačba x^2≡a (mod p) vsaj eno rešitev x, pri čemer sta si števili a in p tuji. Če omenjena enačba nima rešitve, je a kvadratni neostanek lihega praštevila p.
V magistrskem delu proučujemo kvadratne ostanke lihega praštevila p ter njihove lastnosti.
V prvem delu spoznamo Legendrov simbol in njegove lastnosti ter Eulerjev kriterij za določanje vrednosti Legendrovega simbola. Nato se vprašamo, kdaj je število -1 kvadratni ostanek lihega praštevila p in kdaj je število 2 kvadratni ostanek lihega praštevila p.
Kasneje spoznamo še modularne kvadratne korene, torej med seboj nekongruentne rešitve enačb oblike x^2≡a (mod pq), kjer sta p in q različni lihi praštevili. To tehniko prikažemo v praktičnem primeru – elektronski met kovanca.
V drugem delu se posvetimo iskanju parov in trojic zaporednih naravnih števil, ki so kvadratni ostanki lihega praštevila p. Prav tako obravnavamo pare zaporednih naravnih števil, ki so kvadratni neostanki lihega praštevila p, ter takšne pare zaporednih naravnih števil, kjer je eno kvadratni ostanek, drugo pa kvadratni neostanek lihega praštevila p.
Keywords: Praštevila, kvadratni ostanki, kvadratni neostanki, Legendrov simbol, kongruenčna enačba, pari zaporednih kvadratnih ostankov, trojice zaporednih kvadratnih ostankov, modularni kvadratni koren.
Published in DKUM: 18.03.2024; Views: 220; Downloads: 37
Full text (1,51 MB) |
4. Vpliv biostimulatorjev za izboljšanje kakovosti pridelka jabolk pri sorti zlati delišeš : diplomsko deloJože Stojnšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Z uporabo biostimulatorjev zmanjšujemo potrebo po gnojenju in izboljšujemo splošno vitalnost, odpornost in rast rastlin ter jih tako ščitimo pred okužbami od škodljivih organizmov. Uspešno jih lahko uporabimo v vseh panogah kmetijstva, vendar pa so kljub veliko raziskavam, ki so jih že naredili, biostimulatorji med raziskovalci in kmetovalci še zelo nepoznani. Sestavljajo jih naravne ali sintetične snovi, lahko pa so tudi kombinacija obojih. Čeprav z gotovostjo ne moremo trditi, kako točno delujejo na rastlino, lahko rečemo, da vplivajo neposredno na fiziološke procese, kar zagotavlja korist za rast in razvoj ter za odzivanje na vodni stres, slanost in strupene elemente
Keywords: Biostimulator, jablana, bolezni, škropilni program, škodljivci, ostanki FFS.
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 674; Downloads: 56
Full text (965,33 KB) |
5. Izolacija in preiskovanje DNK pridobljene iz neprepoznavnih človeških posmrtnih ostankov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaja Lovko, 2022, undergraduate thesis Abstract: DNK je specifična za vsakega posameznika, zato je pri ugotavljanju identitete zelo uporabna. Uporablja se v civilne in kriminalistične oziroma kazenske namene. Klasični načini prepoznave, kot so obrazna prepoznava svojcev, pregled in primerjava prstnih odtisov in rentgenski posnetki so včasih lahko oteženi oziroma onemogočeni. V teh primerih se forenzični strokovnjaki poslužujejo ugotovitve identitete na podlagi analize DNK. Analiza pa je uspešna le če imamo dovolj kakovostnega vzorca DNK s trupla in primerjalni vzorec (lahko je zobna ščetka, mlečni zobje, histološki preparati ...). A včasih analiza ni uspešna tudi če smo vzorcu s trupla določili profil DNK, kar pomeni, da identitete trupla ne moremo potrditi. Vzorci za pridobitev DNK so lahko različni, to so kosti, zobje, lasje in nohti, na podlagi stanja posmrtnih ostankov pa se forenzični strokovnjaki odločijo za enega izmed njih. Skozi ves proces so pozorni na kontaminacijo vzorcev in način shranjevanja. Kateri vzorec bodo forenzični izvedenci izbrali je ključnega pomena za nadaljno preiskavo. za ekstrakcijo DNK uporabljajo nekaj različnih metod, katero uporabijo pa je odvisno od količine in stanja pridobljenega vzorca. Sledi analiza, ki pa ne bo uspešna če ene bomo imeli dovolj koncentrirane DNK, ki jo dosežemo z metodo PCR. Za analizo se uporablja metoda kapilarne elektroforeze. Ves postopek v napravi je avtomatiziran, končni rezultat pa so elektroferogrami oziroma profili STR, na podlagi katerih forenzični strokovnjaki interpretirajo rezultate.
Keywords: diplomske naloge, DNK, ekstrakcija, preiskovanje, človeški posmrtni ostanki, profiliranje DNK
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 717; Downloads: 76
Full text (1,24 MB) |
6. Testiranje 0.0-residue pridelave jabolk za zmanjšanje vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v plodovih : magistrsko deloMihaela Roškarič, 2021, master's thesis Abstract: Jabolka spadajo s stališča obremenjenosti z ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS) med najbolj obremenjene kmetijske pridelke. Zato smo v letu 2020 na različnih lokacijah v Sloveniji in na različnih sortah izvedli poskus z vpeljavo 0.0-residue sistema varstva jablan (v nadaljevanju 0.0R). 0.0R lahko ob pravilnem izvajanju občutno zmanjša tako število kot tudi količino ostankov aktivnih snovi FFS v pridelkih. V poskusu smo primerjali rezultate integrirane pridelave (IP) in 0.0R glede pojava škodljivih organizmov (ŠO), višine pridelka, ostankov aktivnih snovi in izgub pridelka zaradi glivičnih okužb v času skladiščenja. Glede pojava ŠO in višine pridelka med testiranima škropilnima programoma v večini ni bilo statistično značilnih razlik, kar pomeni, da je tudi 0.0R lahko zelo uspešen pri varstvu pred ŠO. Glede na ostanke aktivnih snovi so bile razlike med škropilnima programoma večje. Pri sorti 'Jonagold' je bila opazna redukcija ostankov aktivnih snovi pri 0.0R, prav tako pa je le-ta zmanjšal kumulativne vrednosti parametrov MRL (največja dovoljena količina ostankov) in ARfD (akutni referenčni odmerek). Pri sorti 'Zlati delišes' smo kumulativne vrednosti MRL in ARfD zmanjšali za približno 50 % (0.0R), pri sorti 'Fuji' pa je bilo opazno 50 % znižanje števila najdenih aktivnih snovi. Kumulativni MRL in ARfD sta se pri sorti 'Fuji' zmanjšala za približno 30 % (0.0R). Pri sorti 'Evelina' je bila vidna največja razlika glede kumulativnih vrednosti MRL in ARfD, v številu najdenih aktivnih snovi pa ni bilo razlik. Tudi s stališča izgub v skladišču med škropilnima programoma v večini primerov ni bilo statističnih razlik. Glede na rezultate poskusa smo ugotovili, da je 0.0R lahko konkurenčen IP programu varstva jablan.
Keywords: 0.0-residue pridelava, jabolka, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, integrirana pridelava
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 1118; Downloads: 191
Full text (1,96 MB) |
7. Razvoj novih formulacij fungicidov na podlagi bakra za zatiranje bolezni pečkatih sadnih rastlinVili Kurnik, 2021, doctoral dissertation Abstract: Izvleček
V nalogi smo preizkušali učinkovitost različnih kemičnih skupin bakrovih pripravkov v primerjavi z novimi organo-bakrovimi gnojili in ekološkimi pripravki. Spremljali smo različne parametre: fitotoksičnost na poskusnih rastlinah, biološko učinkovitost pripravkov na bakterijo (Erwinia amylovora) in druge pomembnejše patogene glive, ter merili vsebnost bakra v plodovih po obiranju. V poskus smo vključili tudi nove formulacije bakrovih gnojil z nizko vsebnostjo Cu2+ ionov, ki so se zaradi možnosti sistemičnega delovanja izkazali za bolj učinkovite in hkrati ekološko sprejemljivejše od obstoječih bakrovih fungicidov. Z uporabo bakrovih gnojil bi lahko bistveno zmanjšali vnos bakra v okolje in podaljšali njegovo uporabo v varstvu rastlin. Glede na doseženo stopnjo učinkovitosti, pri zatiranju bakterije (Erwinia amylovora) do 50 %, nizko ceno in zmerno stopnjo fitotoksičnosti bakrovih pripravkov, so se ti v poskusih pokazali kot najbolj učinkovita sredstva za kemično zatiranje bakterije hruševega ožiga. Pri letnem vnosu (3.000 g Cu2+ ionov/ha) smo v plodovih jabolk v primerjavi s hruškami dobili občutno nižje vrednosti bakra. Iz tega lahko sklepamo, da imajo hruške v poskusu verjetno drugačno sestavo kožice in povrhnjice plodov kot jabolka. Pri skoraj vseh pripravkih je bila presežena dovoljena vrednost MRL (5 mg/kg).
Keywords: bakrovi pripravki, organo-bakrova gnojila, učinkovitost, fitotoksičnost, ostanki Cu2+ ionov, bakterija (Erwinia amylovora)
Published in DKUM: 15.06.2021; Views: 1259; Downloads: 121
Full text (3,92 MB) |
8. Uporaba učinkovin iz izbranih vrst sadja v biomedicinske namene : magistrsko deloNika Kučuk, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo proučevali pozitivne učinke učinkovin iz vzorcev, pridobljenih iz različnih delov šestih izbranih vrst sadja (granatno jabolko, mango, avokado, asimina, slive in češnje). Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo superkritične ekstrakcije, nekatere vzorce pa smo pridobili z liofilizacijo določenih delov sadežev. S pomočjo spektrofotometričnih metod smo določili vsebnost skupnih fenolov in proantocianidinov v vzorcih ter njihovo antioksidativno aktivnost. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo smo še določili vsebnost osmih izbranih fenolnih spojin.
Določevanje antimikrobne učinkovitosti vzorcev smo proučevali z dvema različnima metodama. Najprej smo z disk difuzijsko metodo preverili potencialne inhibitorne lastnosti na 15 različnih mikroorganizmih, in sicer na 7 bakterijah in 8 glivah. Pri tem smo na podlagi velikosti cone inhibicije določili, kako učinkovita je bila inhibicija. Sledila je kvantitativna analiza z mikrodilucijsko metodo v bujonu za tiste ekstrahirane vzorce, ki so z disk difuzijsko metodo pokazali najboljše inhibitorne lastnosti. Le-to smo izvedli na izbranih Gram pozitivnih bakterijah Bacillus cereus, Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, na Gram negativnih bakterijah Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa in Pseudomonas fluorescens ter na kvasovki Candida albicans. S to metodo smo določevali minimalno inhibitorno koncentracijo izmed petih različnih testiranih koncentracij vzorcev in stopnjo inhibicije rasti posameznega mikroorganizma po določenem času.
Rezultati so pri tem pokazali, da je vsebnost učinkovin, predvsem fenolnih spojin, v neužitnih ostankih sadežev, torej v olupkih in semenih, v večini primerov večja kot v mesu sadeža. Antibakterijske lastnosti je izkazovalo 11 izmed 14 testiranih vzorcev, antiglivne pa le 4 vzorci. Rezultati z mikrodilucijsko metodo so pokazali, da so na testirane vzorce bile najbolj občutljive bakterije P. aeruginosa, B. cereus, S. aureus in E. coli.
Keywords: polifenoli, antimikrobna aktivnost, inhibicija, MIC, LC-MS/MS, ostanki sadežev
Published in DKUM: 09.10.2020; Views: 1214; Downloads: 227
Full text (3,94 MB) |
9. Vpliv nanosa alternativnih sredstev v nasadu čebule na stopnjo razkroja ostankov fitofarmacevtskih sredstevTadej Iršič, 2019, master's thesis Abstract: Zmanjšanje količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v pridelkih je trend, ki je zaradi pritiska potrošnikov vse bolj prisoten v kmetijstvu. V letih 2016 in 2017 sta bila na Ptujskem polju v nasadu čebule izvedena dva poljska poskusa z namenom proučevanja vpliva različnih alternativnih sredstev na stopnjo razkroja ostankov FFS v čebuli. V poskusu s sredstvom RezFree® (2016) je bil v nasadu čebule izveden klasični škropilni program z vmesnimi aplikacijami testiranega pripravka. V poskusu s sredstvi EM 5™ in Naturalnie Aktywny™ (2017) je bil klasični škropilni program razširjen z dodatnimi termini aplikacije več različnih FFS, vmes so bile prav tako izvedene aplikacije testiranih alternativnih sredstev. Vzorčenje za analizo ostankov FFS je bilo opravljeno v obdobju spravila čebule. Rezultati analiz so pokazali, da imajo testirana alternativna sredstva potencial za znižanje koncentracij ostankov nekaterih FFS. Največji upad koncentracij ostankov FFS je bil opažen pri kontaktnih fungicidih in insekticidih na osnovi naravnih snovi. Manjši vpliv je bil zaznan na ostanke sistemsko in pol sistemsko delujočih FFS ter sredstev, ki se močno vežejo v rastlinske kutikule. Na ostanke herbicidov proučevana sredstva niso imela vpliva. Glede na rezultate naših poskusov lahko preizkušenim alternativnim sredstvom pripišemo potencial zmanjšanja količine ostankov FFS v pridelku.
Keywords: alternativna sredstva, sredstva za krepitev rastlin, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, RezFree®, Efektivni mikroorganizmi™, čebula
Published in DKUM: 26.07.2019; Views: 1545; Downloads: 124
Full text (1,47 MB) |
10. OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJUKristina Urbanč, 2016, master's thesis/paper Abstract: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Keywords: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 3630; Downloads: 376
Full text (2,80 MB) |
