| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Keywords: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Published: 08.05.2019; Views: 812; Downloads: 74
.pdf Full text (5,36 MB)

2.
Razvoj sodobnih didaktičnih modelov v tehniškem izobraževanju, njihova evelvacija ter verifikacija
Majda Fiksl, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Za uspešno delo je pomembno v razredu z učenci vzpostaviti primerno vzdušje, jih aktivno vključiti v proces učenja in jim približati učne vsebine in cilje pouka. Pedagogika in didaktika morata izpolnjevati dve nalogi: ugotoviti, kakšen je pouk, in ponuditi predlog za izboljšavo poučevanja in učenja. Prav ta predlog je temeljni del diseratcije. V nalogi smo razvili sodobni didaktični model S-FBL_TIT (Strukturno - funkcionalno poučevanje Tehnike in tehnologije), ki temelji na didaktiki učne teorije. V okviru izvedene raziskave ob uporabi razvitega modela poučevanja S-FBL_TIT v primerjavi s tradicionalnim poukom, nas je zanimalo, kako učenci zaznavajo razredno vzdušje in kakšen je njihov interes do vsebin predmeta Tehnika in tehnologija ob uporabi različnih didaktičnih modelov poučevanja. Raziskavo smo izvedli na dveh oddelkih, oddelku s tradicionalnimi, pretežno frontalnimi metodami poučevanja (kontrolna skupina) in na oddelku, kjer smo pouk izvajali ob uporabi sodobnega didaktičnega modela pouka (eksperimentalna skupina). V raziskavo smo vključili 92 osnovnošolcev šestega in sedmega razreda. Za merjenje vzdušja v razredu in interesa učencev smo uporabili vprašalnik s 54 trditvami. Iz rezultatov so vidne spremembe v zaznavanju razrednega vzdušja in priljubljenosti vsebin predmeta Tehnike in tehnologije glede na metode dela pri pouku. Ugotovljeno je bilo, da s sodobnim didaktičnim modelom pouka izboljšamo vzdušje v razredu in s tem povečamo interes do teh vsebin. Poudariti je potrebno, da se mora učitelj prilagajati in vzpostavljati takšno vzdušje v razredu, ki bo spodbujalo učenčevo aktivnost in razvijalo boljše odnose, razvoj, spretnosti in organizacijo dela v razredu. Živimo v svetu, kjer so stalnica le stalne spremembe in zato se moramo spreminjati tako učitelji, kot tudi naše metode dela.
Keywords: inovativni didaktični pristop, struktura pouka, razredno vzdušje, osnovnošolsko izobraževanje
Published: 24.08.2018; Views: 744; Downloads: 98
.pdf Full text (3,92 MB)

3.
Kulturno-Umetnostna vzgoja v procesu izobraževanja
Anamarija Elizabeta Kukuruzovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kulturno-umetnostna vzgoja je pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj vpliva na razvoj čuta za estetiko in je že pri otrocih temelj za uravnotežen in skladen razvoj. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali kulturno-umetnostni status študentov, njihovo mnenje o potrebi po povečanju pozornosti kulturno-umetnostnim področjem v osnovni in srednji šoli, mnenje študentov o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju in stališča študentov do izobraževanja in umetnosti. Rezultati kažejo, da študentje duhovnim, kulturnim in estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. V prostem času največ pozornosti namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Študentje menijo, da bi v osnovni šoli morali posvečati največ pozornosti bralnemu področju, v srednji šoli pa uprizoritveno-umetnostnemu področju. Večina študentov meni, da sta bila pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju najpogosteje vključena cilja razvijanja svobodnega in kritičnega mišljenja ter razvijanja domišljije, najredkeje pa cilji oblikovanja umetnostnih vrednot, izražanja lastne kulture, izražanja kultur drugih narodov in razvijanja zavesti o kulturni identiteti. Študentje so mnenja, da je kulturno-umetnostna vzgoja najpomembnejša zaradi razvoja ustvarjalnih potencialov posameznika in da je za dvig kakovosti kulturno-umetnostne vzgoje pomembno spodbujanje partnerstva med šolami ter dodatno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
Keywords: kulturno-umetnostna vzgoja, študent, osnovnošolsko izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje
Published: 07.05.2018; Views: 900; Downloads: 123
.pdf Full text (1,62 MB)

4.
IZOBRAŽEVANJE OTROK Z AVTISTIČNO MOTNJO
Mateja Bertoncelj, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Avtistična motnja je kompleksna razvojna motnja, pri kateri imajo otroci slabše socialne zmožnosti, slabše govorne in komunikacijske sposobnosti, omejene interese in ponavljajoče se aktivnosti. Diplomsko delo temelji na izobraževanju šoloobveznih otrok z avtistično motnjo, ki obiskujejo različne izobraževalne ustanove v Sloveniji. Preučili smo, katere izobraževalne ustanove ponujajo ustrezne programe za osnovnošolske otroke z avtistično motnjo. Predstavili smo izobraževalne programe, ki so pogojeni s stopnjo avtistične motnje in morebitnimi pridruženimi motnjami, ki jih ima otrok. Osredotočili smo se na izvajanje primernih metod, tehnik in pristopov, ki so namenjeni otrokom z avtistično motnjo. Cilj empiričnega dela je bil ugotoviti, katere metode in tehnike izobraževanja so za otroke z avtistično motnjo najbolj primerne. Zanimalo nas je, katere izobraževalne ustanove jih izvajajo, kaj vpliva na izbor ustrezne metode in pripomočkov za izobraževanje ter kako dostopna in kakovostna so izobraževanja. Z anonimno spletno anketo smo anketirali starše otrok z avtistično motnjo, starih od 6 do 18 let. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se otroci z avtistično motnjo izobražujejo v različnih izobraževalnih ustanovah, lahko tudi v redni osnovni šoli, če je stopnja motnje nižja in če so zagotovljeni vsi primerni pogoji za izobraževanje. V posameznih programih izobraževanja strokovni kader uporablja različne metode in tehnike izobraževanja, ki ustrezajo posameznemu otroku glede na stopnjo avtistične motnje in morebitnih pridruženih motenj. Zelo pomembna faktorja sta znanje in motiviranost strokovnega kadra, ki dela z otrokom.
Keywords: avtistična motnja, osnovnošolsko izobraževanje otrok z avtistično motnjo, metode in tehnike izobraževanja, materiali in pripomočki za izobraževanje
Published: 28.10.2016; Views: 996; Downloads: 90
.pdf Full text (1,93 MB)

5.
ALI SO ROMSKI OTROCI V OSNOVNI ŠOLI OBRAVNAVANI ENAKOPRAVNO?
Maša Krištofič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vsak človek tega sveta ima enako pravico do izobraževanja in vzgoje v družinskem in širšem družbenem okolju, ne glede na barvo kože, veroizpoved, socialni status, kulturne razlike, drugačen način življenja. Zato smo se v uvodnem delu odločili opisati pomen enakopravne obravnave na različnih področjih, ki bi človeka poučila o pravilnem ravnanju v družbi. Naloga je bila osredotočena na obravnavo problema, ki je povezan z zelo ranljivo in na žalost še vedno nezaželeno etnično skupnostjo. S pomočjo anketnih vprašalnikov želimo raziskati obstoječe stanje na področju enakopravne obravnave romskih otrok v primerjavi z otroki večinskega prebivalstva ob pomoči učiteljev in učencev na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru. Šolo obiskuje 45 romskih otrok.
Keywords: enakopravna obravnava, Romi v Sloveniji, etničnost, osnovnošolsko izobraževanje romskih otrok, enake možnosti, pravičnost
Published: 07.06.2016; Views: 1167; Downloads: 148
.pdf Full text (805,92 KB)

6.
Igra nim in njena uporabnost v šolski situaciji
Aleš Prapertnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava igro Nim, saj pri pouku matematike spodbuja različne oblike mišljenja, ustvarjalnosti, nasploh pa je smiselno, da se učenci spoznajo s praktično uporabnostjo in pomenom učenja matematike. Igra pri samem pouku ni sama sebi namen, temveč lahko z njo dosežemo zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje, predvsem pa poglablja teoretično znanje in razvija strateško razmišljanje. V diplomskem delu so predstavljene različne verzije igre Nim, vse od preproste igre odštevanja do klasične igre Nim in njenih razširitev. Podana je evalvacija uporabe preprostejših verzij igre na vzorcu 53 osnovnošolskih učencev, razdeljenih v dve skupini med 4. in 9. razredom. Skupino I so sestavljali učenci drugega triletja, skupino II pa učenci tretjega triletja. Primerjali smo, kako učenci dojemajo igro in njeno strategijo ter kako učinkovita je igra glede na starost učencev in velikost skupin. Ugotovitve kažejo, da je igro nekoliko bolje dojela mlajša skupina, odzivi udeležencev do igre in s tem uporaba hevrističnih metod pri obeh skupinah pa so bili zelo podobni. Velikosti skupin pri doseganju boljših rezultatov niso igrale pomembne vrednosti. Praktični del diplomskega dela opisuje dve računalniški aplikaciji igre, ki sta pripravljeni za namene naloge.
Keywords: Didaktična igra Nim, strateško razmišljanje, matematična pismenost, osnovnošolsko izobraževanje
Published: 04.01.2016; Views: 1469; Downloads: 149
.pdf Full text (3,07 MB)

7.
Profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj na začetku osnovnošolskega izobraževanja z vidika kompetenc
Nataša Veber, 2015, master's thesis

Abstract: Razvoj znanosti in hiter tehnološki razvoj vodita v nenehne družbene spremembe, ki vplivajo tudi na spreminjanje ciljev na področju vzgoje in izobraževanja. Posledično so se spremenila pričakovanja, zahteve in kompetence učitelja in vzgojitelja na začetku osnovnošolskega izobraževanja. Magistrsko delo z naslovom Profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj na začetku osnovnošolskega izobraževanja z vidika kompetenc je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu so podana temeljna teoretična izhodišča in spoznanja na temo profesionalizma ter profesionalnega razvoja na področju vzgoje in izobraževanja. Nakazana je tudi nujnost sledenja sodobnim družbenim zahtevam, ki od učitelja in vzgojitelja že na začetku osnovnošolskega izobraževanja zahtevajo nove vloge in nove kompetence. Empirični del se nanaša na opravljeno raziskavo, izvedeno na neslučajnostnem namenskem vzorcu, ki ga predstavljajo anketirani učitelji in vzgojitelji, ki delajo v tandemu, v 1. razredu osnovne šole, iz vseh statističnih regij Slovenije. Namen raziskave je bil proučiti profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj z vidika razvitosti kompetenc, razdeljenih na šest področij, ki se med seboj povezujejo in prepletajo: komunikacija in odnosi, učinkovito poučevanje, organizacija in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, profesionalni razvoj, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) in medijska pismenost. Pri navedenih področjih kompetenc nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto anketirancev. Preučevanje profesionalizma tandema učitelj in vzgojitelj z vidika razvitosti kompetenc je temeljilo na prilagojenem anketnem vprašalniku projektnega poročila: »Projekt Evalvacija vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Preliminarna študija, Razvoj metodoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev«, projektne skupine pod vodstvom dr. Justine Erčulj. Evalvacija opravljene raziskave z vidika razvitosti šestih področij kompetenc v okviru tandema učitelj in vzgojitelj je predstavljena v poglavjih »Analiza področij kompetenc« in »Analiza izobraževanja in usposabljanja«. V sklepu so izpostavljene pomembnejše tendence razvitosti kompetenc kot profesionalnega razvoja pri anketiranih učiteljih in vzgojiteljih kakor tudi pomanjkanje določenih tendenc, ki predstavljajo dobrodošle smernice za še učinkovitejši profesionalni razvoj učiteljev in vzgojiteljev na začetku osnovnošolskega izobraževanja.
Keywords: Profesionalizem, profesionalni razvoj, tandem učitelj in vzgojitelj, osnovnošolsko izobraževanje, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, kompetence
Published: 23.10.2015; Views: 1085; Downloads: 158
.pdf Full text (1,76 MB)

8.
OBRAVNAVA NEUMETNOSTNIH BESEDIL V OŠPP Z NIS V 3. VIO
Tina Frece, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se bomo posvetili izobraževalnemu sistemu pri nas, natančneje sistemu v šolah s prilagojenim programom. Osebe s posebnimi potrebami so specifična skupina ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih sposobnostih, spretnostih in težavah. Tako lahko njihove motnje odločilno vplivajo na njihovo vključevanje v osvajanju znanj, športnih dejavnosti in tako so lahko odrinjeni od ostalega okolja. To pa vpliva tudi na njihovo samozavest oz. samopodobo. Vsak od nas je nekaj posebnega in tudi osebe s posebnimi potrebami se imajo pravico vključiti v socialno okolje, navezati socialne stike, doživljati uspehe in imeti možnost sodelovanja. Otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo šolo s prilagojenim program, z nižjim izobrazbenim standardom, so v veliki večini otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Otroci, ki se izobražujejo na šolah s prilagojenim programom, dosežejo praviloma nižji izobrazbeni standard. Cilj šole s prilagojenim programom je otroke s posebnimi potrebami čim bolj temeljito pripraviti na samostojno življenje, zato so tudi učne vsebine na takih šolah prilagojene. Osnovne šole s prilagojenim programom se soočajo tudi z drastičnim pomanjkanjem strokovnega kadra, prav tako pa morajo na določenih šolah s prilagojenim programom zaradi majhnega števila učencev izvajati kombinirani pouk. Vzgojno-izobraževalna dejavnost vsake šole, tako splošne osnovne šole kot osnovne šole s prilagojenim programom, je družbena dejavnost posebnega družbenega pomena, ki soustvarja pogoje za zdrav osebnostni razvoj vseh otrok. V empiričnem delu želimo prikazati, kako poteka delo in pouk slovenščine na osnovni šoli s posebnimi potrebami in kako se učni načrt slovenščine v OŠPP razlikuje od učnega načrta v OŠ. Zanima nas, s kakšnimi metodami in oblikami dela se soočajo učenci, ki imajo takšne težave. S pomočjo ge. Brede Ferčec Muršak smo prišli do primera učne ure neumetnostnega besedila in predstavili analizo primera, način in oblike dela ter naloge, ki jih morajo učenci usvojiti za uspešno napredovanje. Z omenjeno specialno pedagoginjo bomo opravili tudi obširni anketni vprašalnik, ki nam je odprl pogled na delo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Keywords: Osnovnošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, posebna ustanova – OŠPP Gustava Šiliha Maribor, prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS), tretje triletje (3. VIO), neumetnostna besedila (jezikovni pouk).  
Published: 21.05.2014; Views: 1684; Downloads: 145
.pdf Full text (1,62 MB)

9.
ZNAČILNOSTI OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA V RAZLIČNIH PROGRAMIH IZOBRAŽEVANJA
Mateja Gabrovec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Motnja avtističnega spektra je kompleksna razvojna motnja, pri kateri imajo otroci s to motnjo nekatere skupne značilnosti, kot so: slabše socialne zmožnosti, slabše govorne in komunikacijske zmožnosti ter omejeni interesi in ponavljajoče aktivnosti. Kljub temu da obstajajo številne raziskave, vzroki za nastanek motenj avtističnega spektra še vedno predstavljajo neznanko. Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS) in ugotoviti na kakšne načine delajo učitelji in drugi strokovni delavci z otroki z MAS v različnih vzgojno-izobraževalnih programih pri nas in v Angliji ter kakšne so značilnosti in vedenja teh otrok med samim procesom vzgoje in izobraževanja. Raziskava je bila izvedena z opazovanjem primerov na vzorcu treh otrok z MAS ter z intervjujem na vzorcu štirih učiteljev in treh strokovnih delavcev, ki se z otroki z MAS ukvarjajo. Rezultati so pokazali, da glede na splošno mnenje in glede značilnosti otrok z MAS večini učiteljev in drugim strokovnim delavcem ti otroci predstavljajo nek izziv pa tudi nekaj pozitivnega. Večina jih meni, da se ti otroci lahko izobražujejo v rednih šolah le, če je stopnja motnje nižja in če so zagotovljeni vsi primerni pogoji za izobraževanje. Raziskava je pokazala, da v posameznih programih izobraževanja učitelji in drugi strokovni delavci uporabljajo takšne metode dela, ki ustrezajo individualnim otrokom z MAS, poznavanje in uporaba specifičnih metod dela pri učiteljih in drugih strokovnih delavcih je različna pri vsakem posamezniku in ni odvisna od izobraževalnega programa, iz katerega prihajajo. Sklenemo lahko torej, da ima večina učiteljev in drugih strokovnih delavcev tako pri nas kot v angleški šoli podobno predstavo in znanje o otrocih z MAS in tudi načini dela se v večji meri ne razlikujejo.
Keywords: Motnja avtističnega spektra, značilnosti otrok z avtizmom, osnovnošolsko izobraževanje otrok z avtizmom, avtizem v Sloveniji in Angliji.
Published: 06.09.2011; Views: 7509; Downloads: 1222
.pdf Full text (1,16 MB)

10.
ODNOS UČITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V OSNOVNIH ŠOLAH
Katarina Hren, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kulturno-umetnostna vzgoja ima velik vpliv na človeka v vseh pogledih, ker ga obkroža na vseh poteh v življenju. Človek si preko nje razvija svoj estetski in celostni pogled na svet in prav zato tvori pomemben del v izobraževalnem sistemu. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali, kakšen je kulturno-umetnostni status učiteljev, kako učitelji ocenjujejo osnovnošolsko izobraževanje z vidika kulturno-umetnostnega področja, kakšno mnenje imajo o kulturno-umetnostnih aktivnostih učencev in v kolikšni meri lahko pri pedagoškem delu uresničujejo cilje kulturno-umetnostne vzgoje. Rezultati kažejo, da učitelji kulturnim, estetskim in duhovnim vrednotam ne pripisujejo tako visokega pomena kot družinskim, socialnim, zdravstvenim vrednotam in tradiciji. Večina učiteljev meni, da bi v sistemu osnovnošolskega izobraževanja več pozornosti morali nameniti ravno kulturno-umetnostnim področjem. Menijo, da so kulturno-umetnostna področja, ki jim učenci v šoli posvečajo največ pozornosti intermedijska kultura in glasbena umetnost, izven šole pa po mnenju učiteljev največ pozornosti učenci namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Kulturno-umetnostni cilji, ki jih uresničujejo pri svojem delu, so po pogostosti dobro zastopani, redkeje je zastopan le cilj izražanja kultur drugih narodov. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri različnih predmetih osnovnošolskega kurikula. Po rezultatih raziskave je razvidno, da pogosteje sledijo tem ciljem pri predmetih, ki so neposredno povezani s kulturno-umetnostno vzgojo (glasba, likovna vzgoja, slovenščina).
Keywords: kulturno-umetnostna vzgoja, učitelj, osnovna šola, osnovnošolsko izobraževanje, učni načrti
Published: 18.07.2011; Views: 2492; Downloads: 201
.pdf Full text (1,80 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica