1. Umetna inteligenca v osnovnošolskem izobraževanju : stališča učiteljev in starševNives Vindiš, 2025, master's thesis Abstract: V zadnjih letih smo priča hitremu razvoju umetne inteligence (UI), ki je že močno zaznamovala številna področja človeškega življenja – od zdravstva in industrije do izobraževanja. V izobraževalnem kontekstu se vedno bolj uveljavljajo orodja umetne inteligence, ki spreminjajo tradicionalne učne pristope, vlogo učitelja in načine učenja učencev. Pojav generativnih orodij, kot je ChatGPT, odpira nove možnosti za personalizacijo učnega procesa, a hkrati prinaša tudi številne izzive, med drugim vprašanja etike, zasebnosti in plagiatorstva. Namen magistrskega dela je raziskati, kako učitelji in starši zaznavajo uporabo umetne inteligence v izobraževalnem procesu, njihovo pripravljenost na uporabo UI v izobraževalnem procesu, katere prednosti in pasti opažajo ter v kolikšni meri že uporabljajo tovrstna orodja. Poudarek je na razumevanju njihovega odnosa do umetne inteligence ter na zaznavanih priložnostih in nevarnostih, ki jih ta tehnologija prinaša v šolski prostor. Poleg tega delo izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti ter vlogo šole pri njenem spodbujanju. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj umetne inteligence, njene vrste ter njena uporaba v izobraževanju, v empiričnem delu pa se osredotočamo na analizo mnenj in izkušenj anketiranih učiteljev in staršev.
Keywords: umetna inteligenca, osnovnošolsko izobraževanje, učitelji in starši, digitalna pismenost, ChatGPT
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 17
 Full text (1,18 MB) |
2. Percepcija učiteljev o njihovi usposobljenosti za poučevanje spolne vzgoje : magistrsko deloUrška Zver, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje poglede osnovnošolskih učiteljev o spolni vzgoji in njihovi usposobljenosti za poučevanje spolne vzgoje v Sloveniji. Teoretični del obravnava definicije in pomen celostne spolne vzgoje, zgodovinski razvoj področja ter usposobljenost učiteljev za poučevanje spolne vzgoje v Evropi in Sloveniji. Empirični del temelji na kombinaciji kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, ki so bili povezani s pomočjo integracije metod. Ugotovitve kažejo, da se osnovnošolski učitelji zavedajo pomembnosti spolne vzgoje, pri čemer v praksi največ poudarka namenjajo biološkim vsebinam. Kot ključne ovire za kakovostno obravnavo izpostavljajo pomanjkanje časa ter nezadostno usposobljenost, ki je posledica pomanjkanja specifičnih izobraževanj in praktičnih izkušenj. Magistrsko delo tako poudarja nujnost celostne prenove sistema spolne vzgoje v slovenskem osnovnošolskem izobraževanju – tako z vidika boljše strokovne podpore in usposabljanja učiteljev kot tudi s sistemskim vključevanjem teh vsebin v učne načrte ter zagotavljanja več časa za njihovo obravnavo pri pouku.
Keywords: spolna vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje, usposabljanje učiteljev, celostni pristop, integracija metod
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,31 MB) |
3. |
4. Upevalne vaje za delo na daljavo : magistrsko deloLucija Praznik, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali pomen upevalnih vaj na razredni stopnji osnovne šole. Hitri razvoj tehnologije in spremembe izobraževalnega okolja, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, so ustvarili potrebo po inovativnih pristopih, ki bi omogočali učinkovito učenje na daljavo. V tem kontekstu so se razmahnili poučni videoposnetki. Njihova uporabna vrednost ostaja tudi po normalizaciji razmer. Glavni cilj magistrskega dela je bil izdelati serijo videoposnetkov upevalnih vaj. Videoposnetki so bili zasnovani kot podpora učenju upevalnih vaj na daljavo in v razredu, obsegajo pa tri kategorije: vaje za ogrevanje telesa, dihalne vaje in melodične vaje. Kritična analiza učinkovitosti in uporabnosti izdelanih videoposnetkov je bila izvedena s strani zunanje strokovnjakinje s področja glasbene vzgoje. Recenzija je pokazala, da so videoposnetki dobro zasnovani in uporabni za delo v razredu. Teoretično ozadje, vključeno v posamezne videoposnetke, pa je zaradi svoje kompleksnosti namenjeno predvsem učiteljem. Učence v videoposnetkih pritegnejo predvsem raznolike animacije, s katerimi so prikazani različni ritmični in melodični vzorci.
Keywords: osnovnošolsko izobraževanje, razredni pouk, poučevanje na daljavo, upevalne vaje, izobraževalni videoposnetki
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 66
Full text (1,54 MB) |
5. Ustvarjalnost in kreativnost osnovnošolskih učencev na tehniškem področju : magistrsko deloIvan Kojc, 2024, master's thesis Abstract: Nadarjeni učenci pri tehniki in tehnologiji potrebujejo dejavnosti, ki jim omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Nadarjenost obravnavamo kot lastnost, ki jo učenec ima, ustvarjalnost in kreativnost pa kot dejavnost, skozi katero se nadarjenost izkazuje. V prvem delu naloge smo s testiranjem ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti ter nadarjenosti na tehničnem področju in povezavo med njima. V raziskavo so bili vključeni učenci, ki imajo na urniku predmet tehnika in tehnologija ter tisti, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet tehnika. Učence smo testirali z modeliranim testom tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti, ki smo ga sestavili s pomočjo Torranceovega testa ustvarjalnega mišljenja in z modeliranim testom tehnične nadarjenosti. V drugem delu smo ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti z izdelavo izdelka oziroma modela. Zaradi zahtevnosti postopka in zagotovitve veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti smo vključili učence 4., 6. in 7. razreda. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med tehnično nadarjenostjo ter tehnično ustvarjalnostjo in kreativnostjo. Odvisna je od spola, zaključne ocene in starosti. Dekleta so izkazala večjo tehniško ustvarjalnost in kreativnost, fantje pa večjo tehniško nadarjenost. Višji kot sta bili zaključna ocena in starost učencev, višja je bila tudi stopnja tehnične nadarjenosti ter tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Prav tako smo ugotovili, da so učenci izkazali manjšo ustvarjalnost in kreativnost pri izdelavi izdelka kot pri testiranju.
Keywords: osnovnošolsko izobraževanje, tehnična nadarjenost, tehnična ustvarjalnost in kreativnost, tehnika in tehnologija
Published in DKUM: 19.06.2024; Views: 178; Downloads: 60
Full text (1,91 MB) |
6. IKT-kompetentnost učiteljev za poučevanje tujega jezika v osnovni šoli : magistrsko deloZala Zabukošek, 2023, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati IKT kompetentnost učiteljev, ki kot predmetni ali razredni učitelji poučujejo tuji jezik v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva predstavili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju. Za tem smo se osredotočili na IKT v poučevanju in učenju tujega jezika na razredni stopnji, teorijo pa zaključili s poglavjem IKT kompetenc učiteljev za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji.
V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali podatke na vzorcu 102 učiteljev tujih jezikov, ki tuji jezik v osnovni šoli poučujejo kot predmetni ali razredni učitelji z opravljenim dodatnim izobraževanjem za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so kompetentni za uporabo IKT pri pouku tujega jezika predmetni učitelji v primerjavi z razrednimi. Rezultati raziskave kažejo, da med učitelji tujih jezikov ni statistično značilnih razlik v IKT-kompetentnosti pri poučevanju TJ. Razlike se pojavljajo predvsem pri tistih učiteljih tujih jezikov, ki svoje IKT-kompetentnost ocenjujejo višje oz. boljše, kar pomeni, da pri pouku tujega jezika bolj pogosto uporabljajo IKT. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo statistično značilne razlike pri pogostosti uporabe IKT glede na leta poučevanja ter glede na število izobraževanj povezanih z IKT.
Keywords: IKT, kompetence, tuji jezik, osnovnošolsko izobraževanje, TPACK
Published in DKUM: 22.06.2023; Views: 535; Downloads: 157
Full text (1,86 MB) |
7. Izvedba praktičnega dela pri predmetih biologija in kemija v slovenskih osnovnih šolah - primerjava pred in med šolanjem na daljavo : magistrsko deloTamara Hajdinjak, 2023, master's thesis Abstract: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela.
Keywords: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19
Published in DKUM: 13.04.2023; Views: 601; Downloads: 79
Full text (1,90 MB) |
8. Vpliv šolanja na daljavo na gibalno aktivnost učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole v obdobju epidemije COVID-19 : magistrsko deloSamantha Sever, 2022, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Gibalna aktivnost učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja pripomore k telesnemu in duševnemu zdravju ter pozitivno vpliva na učno uspešnost otrok.
Cilj: Poučiti, kakšno je stanje gibalne aktivnosti otrok v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v času epidemije v Sloveniji, kakšna so njihova stališča do gibalne aktivnosti ter koliko je epidemija in posledično šola na daljavo prispevala h gibalni aktivnosti učencev.
Metode: Delo temelji na empirični raziskavi kvantitativne anketne metodologije, z naključno metodo vzorčenja. Raziskava je zajela 198 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke smo zbirali s strukturiranim vprašalnikom. Analiza podatkov je bila opravljena s hi-kvadrat testom, t-testom za neodvisne vzorce, kontingenčnimi tabelami in multiplo linearno regresijo.
Rezultati: Večina učencev (74,1 %) drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja se je z gibalno aktivnostjo v času epidemije, ko je šolanje potekalo na daljavo ukvarjala 5- do 7-krat na teden. Učenci, ki so se z gibalno aktivnostjo ukvarjali zelo pogosto, so dosegali tudi boljši učni uspeh.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se velika večina učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja redno giblje in izpolnjuje priporočila WHO glede izvajanja gibalne aktivnosti. Epidemija ni bistveno posegla v rednost gibalne aktivnosti glede na priporočila. Pomanjkljivosti so bile opažene pri organizirani gibalni dejavnosti, saj se jih večina učencev ni udeleževala.
Keywords: telesna aktivnost, druga triada, osnovnošolsko izobraževanje, epidemija, COVID-19
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 1578; Downloads: 141
Full text (1,18 MB) |
9. Vključevanje priseljencev v osnovnošolsko izobraževanje : magistrsko deloNatalija Carmona, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil s kvalitativno raziskavo, ki analizira vključevanje otrok priseljencev na primeru ene osnovne šole, opraviti podroben pregled navedenega in ugotoviti, kako se izvajajo zakonski predpisi in upoštevajo različne smernice, na koncu pa za izbrano šolo pripraviti načrt izboljšav za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev.
Cilji magistrske naloge so bili:
• analizirati in proučiti obstoječo zakonsko podlago vključevanja otrok priseljencev v osnovne šole v Republiki Sloveniji,
• pripraviti študijo primera na podlagi obstoječe prakse pri delu s priseljenci na določeni osnovni šoli,
• zbrati ideje za spremembo obstoječe prakse na določeni osnovi šoli,
• pripraviti napotke za izboljšavo obstoječe prakse pri delu s priseljenci na določeni osnovni šoli.
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljena obstoječa zakonodaja v Republiki Sloveniji s področja izobraževanja priseljencev ter aktualne smernice in priporočila za delo z otroki priseljenci.
Empirični del magistrske naloge temelji na analizi obstoječega stanja, vključevanja priseljencev v osnovno šolo ter pripraviti možnosti izboljšav na določeni osnovni šoli. V empiričnem delu smo ugotovili, da se vključena šola z različnimi pristopi trudi ustvarjati šolski prostor, v katerem se učenci priseljenci počutijo sprejete. Učenci priseljenci, ki so sodelovali v raziskavi se čutijo sprejete in slišane, kar je bistvenega pomena za njihovo uspešno izobraževanje in vključevanje v novo okolje ter družbo.
Keywords: Učenci priseljenci, vključevanje učencev priseljencev osnovnošolsko izobraževanje.
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 1316; Downloads: 315
Full text (1,02 MB) |
10. Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področjuZvonka Cencelj, 2019, doctoral dissertation Abstract: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji.
V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri.
V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Keywords: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Published in DKUM: 08.05.2019; Views: 1987; Downloads: 145
Full text (5,36 MB) |
