| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 154
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Napovedni model poklicnih želja in odločitev osnovnošolcev s poudarkom na izbiri tehniških poklicev : doktorska disertacija
Igor Košak, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Izbira ustrezne izobraževalne, in s tem tudi karierne poti, je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jih morajo sprejeti učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Cilj našega dela je prepoznati: a) priljubljenost posameznih poklicev, b) dejavnike, ki bi lahko vplivali na poklicne želje in odločitev osnovnošolcev za karierno pot s poudarkom na izbiri tehniških poklicev ter c) razviti napovedne modele, s katerimi bi olajšali načrtovanje ukrepov za poklicno usmerjanje učencev. V neeksperimentalno študijo smo vključili 4.534 učencev od 5. do 9. razreda 35 slovenskih osnovnih šol (starost 11 do 15 let), podatke smo zbirali z uporabo spletnega vprašalnika. S splošnim vprašalnikom, namenjenim vsem anketirancem, smo ob demografskih podatkih spremljali spremembe glede priljubljenosti poklicnih želja na 13 poklicnih področjih. Učenci 9. razreda so dodatno odgovarjali tudi o: (a) osebnih dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, (b) odnosu do tehniških poklicev, (c) nameri o izbiri tehniškega poklica in (d) o aktualni izbiri srednje šole. Ugotavljamo, da so v celotni populaciji najbolj priljubljeni poklici, ki zahtevajo univerzitetno oziroma visokošolsko izobrazbo, poklici z zahtevano zaključeno osnovno šolo so na repu priljubljenosti. Najbolj priljubljeni so poklici v športu in kulturi, sledijo tehniško-tehnološki poklici, na tretjem mestu glede priljubljenosti so poklici v zdravstvu. Z leti šolanja se veča priljubljenost poklicev z zahtevano univerzitetno izobrazbo, upada pa priljubljenost poklicev, ki zahtevajo zaključeno osnovno šolo. Poklicne želje za opravljanje tehniško-tehnoloških poklicev, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, opazno narastejo od 6. do 9. razreda. V raziskavi smo potrdili tudi stereotipno razliko v poklicnih željah za tehniške poklice med dečki in deklicami. Med učenci 9. razreda osnovne šole so tehniško-tehnološki poklici, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo, na tretjem mestu najbolj priljubljenih poklicev, obstajajo pa statistično značilne razlike po spolu, ki so v prid dečkom. Med osebnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih želja bi izpostavili, da prevladujejo dejavniki notranje (intrinzične) motivacije (»zanimivo delo«, »poklic, v katerem bom užival«, »poklic, ki bo izpolnil življenjske ambicije« in »poklic, ki nudi izzive«), medtem ko so se dejavniki zunanje (ekstrinzične) motivacije izkazali kot manj pomembni (»nasvet drugih« in »poklic prinaša slavo«). V povzetku zaznavamo, da imajo učenci 9. razreda v povprečju zelo pozitiven odnos do tehniških poklicev, česar nato ne zasledimo v njihovi nameri o izbiri tehniškega poklica, ki je izrazito nizka; statistično značilne razlike med spoloma zaznamo pri dečkih. V sklepu povzamemo, da v kolikor je družbeni cilj vključiti več učencev v smeri tehniško-tehnološkega izobraževanja ter v nadaljevanje njihove poklicne poti v tej smeri, moramo sprejeti več učinkovitih intervencij in ukrepov, ne le za spodbujanje zanimanja za tehniško-tehnološke poklice med mladimi, temveč predvsem za aktualno pretvorbo njihovih želja v konkretne odločitve.
Keywords: Slovenija, osnovne šole, poklicne želje osnovnošolcev, tehniški poklici, osebni dejavniki, odnos do tehniških poklicev, namera o izbiri tehniškega poklica, poklicna odločitev
Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 93; Downloads: 12
.pdf Full text (4,16 MB)

2.
Ukrepi osnovnih šol, policije in centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lucija Lampe Kastelic, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen tega diplomskega dela je predstaviti ukrepe in postopke institucij, ki pojav medvrstniškega nasilja najbolj zaznavajo in so prvi posredovalci. Opisani so ukrepi osnovnih šol, ukrepi policije in ukrepi centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja. Gre za institucije, ki v sodelovanju s sodiščem in organizacijami za preprečevanje nasilja ustrezno in učinkovito ukrepajo pri preprečevanju in zatiranju nasilja, obenem pa skrbijo za rehabilitacijo in prevzgojo posameznikov, ki so nasilje že izvajali, a se jih zaradi še ne dokončanega osebnostnega razvoja da z ustreznimi ukrepi dokaj hitro in brez hujših posegov usmeriti nazaj na pravo pot. Prav tako je izpostavljen problem definiranja pojma medvrstniško nasilje, s katerim imamo v Sloveniji še danes kar nekaj težav. Naštete in opisane so oblike medvrstniškega nasilja. Izvedena je tudi analiza hišnega reda, vzgojnega načrta in pravil šolskega reda osnovnih šol na območju občine Kamnik. Navedeni akti namreč določajo, kakšno vedenje je na območju šolskega prostora sprejemljivo in kakšno ne. Z njimi šole določijo pravila in vzgojne postopke z ukrepi v primeru kršenja šolskih pravil. Kršitve so v grobem razdeljene na lažje kršitve, težje kršitve in najtežje kršitve. Delavci šole vsako kršitev podrobno analizirajo, pri tem pa upoštevajo vsa dejstva in okoliščine in zadevo obravnavajo individualizirano. Po celostni analizi izvedejo ustrezen vzgojni ukrep.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovne šole, policija, centri za socialno delo, ukrepi, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.04.2024; Views: 220; Downloads: 102
.pdf Full text (815,82 KB)

3.
Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Lara Jelen, 2023, master's thesis

Abstract: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin. 
Keywords: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 117; Downloads: 19
.pdf Full text (15,98 MB)

4.
Vrstniško nasilje v osnovnih šolah v Slovenj Gradcu
Miroslav Črešnik, Srečko Krope, Branko Lobnikar, 2006, published scientific conference contribution

Keywords: nasilje, vrstniško nasilje, otroci, osnovne šole, policija, preprečevanje, Slovenj Gradec
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 121; Downloads: 3
.pdf Full text (358,94 KB)

5.
Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Keywords: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 585; Downloads: 83
.pdf Full text (1,21 MB)

6.
Zgodovina šole na Zgornji Ložnici med letoma 1881 in 1961 : magistrsko delo
Manja Vivod Smolnikar, 2022, master's thesis

Abstract: Začetek pouka na Venčeslu, kakor se je področje okoli Zgornje Ložnice nekdaj imenovalo, je prepleten z začetkom samostojnosti venčeseljske cerkve oziroma s časom, ko je leta 1785 postala samostojna kuracija. Maksimilijan Resnik, prvi znani samostojni kurat pri sv. Venčeslu, je začel poučevati otroke in nastala je nedeljska šola. Okoli leta 1850 ji je sledila zasebna šola, ki jo je vodil upokojeni učitelj Primož Felicijan Brölich. Pouk je po njegovi smrti začasno zamrl. Potreba po šoli na zgornjeložniškem je bila prisotna in kljub neugodnemu gmotnemu položaju kraja je ob prigovarjanju narodnih buditeljev leta 1881 nastala Enorazredna ljudska šola pri svetem Venčeslju. Prvi tukajšnji učitelj je bil Gabrijel Majcen, nato je bil na mesto stalnega učitelja nastavljen Ivan Povh, dolgoletni šolski upravitelj. Pouk je potekal v materinščini učencev, v slovenskem jeziku, poučevalo se je nemščino, s šolskim delom so bili povezani zakramenti (spoved, obhajilo, skušnja), praznovanja državnih praznikov so bila spremljana z obiski svetih maš. V letu 1895 je šolo prizadel potres, leto kasneje požar. V šolskem letu 1902/03 je bila Enorazredna ljudska šola Venčesl razširjena v dvorazrednico. Obdobje dvorazrednice je zaznamovala prva svetovna vojna, pouk je bil okrnjen in nereden. Pouk nemščine je po vojni zamenjal pouk srbohrvaščine in cirilice. Uvedlo se je novo ocenjevanje, obratno od dosedanjega, novost pri delu je bila tudi vpeljava šolskih izletov in ekskurzij. Leta 1924 je na mestu šolskega upravitelja upokojenega Ivana Povha nasledil njegov sin Stanko Povh. Z združitvijo bivših krajevnih političnih občin leta 1933 je število šoloobveznih otrok naraščalo in šola je bila avgusta 1935 razširjena v trirazrednico. V času okupacije se je na zgornjeložniški šoli pod nemškimi učitelji izvajal nemški pouk. Partizani so v noči iz so v noči iz 7. na 8. avgust 1944 šolsko poslopje zažgali, saj si je nemško vojaštvo nameravalo v njem urediti postojanko. Po vojni sta se na Venčesl vrnila slovenska učitelja, pouk je v neidealnih okoliščinah sprva potekal na prostem pod hrastom, kasneje v šolski baraki, ki je bila tudi središče kulturnega življenja. Leta 1955 so dobili novo šolsko zgradbo in uvedlo se je novo ime Osnovna šola Zgornja Ložnica. V sklopu reorganizacije osnovnih šol občine je bilo prejšnjih 16 šol združenih v 9 večjih in s 1. januarjem 1962 je bila ukinjena samostojnost Osnovne šole Zgornja Ložnica. Postala je podružnica in tako je ostalo do danes.
Keywords: Zgodovina osnovne šole, Venčesl, Zgornja Ložnica.
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 1064; Downloads: 78
.pdf Full text (2,38 MB)

7.
Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini : magistrska naloga
Živa Smrekar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Keywords: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 1126; Downloads: 205
.pdf Full text (1,77 MB)

8.
Stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči : magistrsko delo
Alja Podmenik, 2021, master's thesis

Abstract: V nalogi obravnavamo stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči. V Sloveniji je dodatna strokovna pomoč omogočena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli polstrukturirane intervjuje. Želeli smo ugotoviti, kakšna stališča imajo starši otrok, ki so usmerjeni v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo do izvajalcev dodatne strokovne pomoči in aspektov njihovega dela ter proučiti načine izvajanja dodatne strokovne pomoči in odnos staršev do teh realiziranih načinov. Intervjuvali smo osem staršev otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi in so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na redni osnovni šoli. Vključeni v raziskavo imajo pozitivna stališča do izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Menijo, da s pomočjo le-te njihovi otroci lažje dosegajo predvidene cilje in so v širšem okolju uspešnejši. Načini izvajanja dodatne strokovne pomoči so se izkazali kot pomoč in podpora tako staršem kot otrokom. Med izvajalci dodatne strokovne pomoči poteka dvosmerna komunikacija, ki se je pokazala kot uspešna, saj v takšni vrsti sodelovanja otrok s posebnimi potrebami lažje premaguje primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, pedagoška obravnava, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 1100; Downloads: 236
.pdf Full text (879,57 KB)

9.
Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroci s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji
Daša Heričko, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroki s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji so nas zanimale izkušnje učiteljev s poučevanjem otrok s posebnimi potrebami in njihovo poznavanje ter uporaba prilagoditev posamezni skupini otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili različna področja, ki so vezana na temo naloge (definicije pojmovanja otrok s posebnimi potrebami, oblike šolanja, slovensko zakonodajo in dokumente, povezane z otroki s posebnimi potrebami, lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami, vrste prilagoditev za posamezno skupino otrok, učiteljevo uporabo in realizacijo prilagoditev znotraj oddelka). V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvajali z dvajsetimi učitelji razrednega pouka, ugotovili, da je skupina otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja najpogostejša skupina otrok s posebnimi potrebami, s katero so se učitelji srečali pri poučevanju. Spoznali smo, da učitelji pred prihodom otrok s posebnimi potrebami v njihov oddelek s strani šole v večini niso seznanjeni z njihovimi težavami in prilagoditvami, ki bi jih za njih naj izvajali. Znanje v večini pridobijo samoiniciativno. Učitelji so povedali, da poznajo prilagoditve za otroke, ter da se zelo dobro zavedajo tudi pomena uporabe le - teh. Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami uporabljajo vsi učitelji. Ugotovili smo, da se učiteljem v naši raziskavi zdi pomembno poznavanje lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami zaradi lažjega načrtovanja pedagoškega dela in s tem boljšega uspeha otrok. Ugotovili smo, da učitelji v naši raziskavi ne poznajo vseh dokumentov, kjer so zapisane smernice za uporabo prilagoditev. Večina učiteljev je dejala, da jim sama priprava in izvedba prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami prestavlja velik izziv oz. breme. Večji del učiteljev je menilo, da se na pouk ne pripravljajo drugače, če je v oddelek vključen otrok s posebno potrebo. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljev zadovoljna in uspešna pri realizaciji prilagoditev, ter da največji izziv izvajanja prilagoditev predstavljajo otroci z motnjami vedenja, najmanjši pa učenci z učnimi težavami. Ugotovili smo, da je večina učiteljev v naši raziskavi mnenja, da ostali otroci ob prisotnosti otrok s posebnimi potrebami v oddelku niso prikrajšani ničesar. Večji del učiteljev je deležen dodatne strokovne pomoči. Spoznali smo, da se večina učiteljev ne počuti dovolj izobražene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oz. za uporabo prilagoditev. Ugotovili smo, da je večina učiteljev trdila, da so pri realizaciji prilagoditev zadovoljni s podporo vodstva. Kot zadnje naj dodamo še to, da se večji del učiteljev ne more odločiti, katera od oblik šolanja je z vidika uporabe prilagoditev najbolj primerna za otroke s posebnimi potrebami.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 11.01.2021; Views: 1368; Downloads: 259
.pdf Full text (1,52 MB)

10.
Folklorna dejavnost v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja
Nejc Černela, 2020, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil proučiti pojem folklore ter zastopanost folklornih vsebin v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Predstavljene so skupine posebnih potreb, v katere se učenci v skladu z njihovimi primanjkljaji umestijo. Pozornost smo namenili tudi poučevanju ljudskih plesov v rednih osnovnih šolah pri predmetu glasbene umetnosti. Anketiranci so na podlagi 5-stopenjske lestvice označili svoje strinjanje s trditvami. Zanimalo nas je, ali obstajajo statistično pomembne razlike med stališči o vključevanju, možnostih poučevanja in vplivih folklornih vsebin na otroke, kateri so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja; pozornost pa smo namenili tudi morebitnim statistično pomembnim razlikam med skupinami strokovnih delavcev. Podatke smo analizirali z računalniškim programom SPSS. Ugotovili smo, da strokovni delavci, ki imajo pozitiven odnos do folklore, pogosteje vključujejo folklorne vsebine v svoje delo z učenci (H1 in H2). Večina anketiranih se strinja s trditvami o možnostih vključevanja učencev s posebnimi potrebami v folklorno dejavnost (H3 in H4), prav tako so se v večini strinjali s stališči, ki so bila povezana z zagotavljanjem pogojev za izvajanje folklorne dejavnosti v ustanovah, kjer so zaposleni (H5 in H6). Tudi glede stališč, ki sta bili povezani z vsebinami v učnih načrtih za gibanje in športno vzgojo ter glasbeno vzgojo, so anketiranci v večini pritrdili, da ponujata ta učna načrta dovolj možnosti, da folklora dobi zasluženo pozornost v posameznih oddelkih (H7 in H8). Rezultati kažejo na to, da je možno z dobrim načrtovanjem, ustreznim naborom pedagoških instrumentov in prepričljivo izvedbo ustvariti pogoje za to, da folklora v šolskem sistemu dobi dovolj pozornosti in se otrese konotacije nepriljubljenosti med učenci; vsebine iz učnih načrtov ponujajo dovolj smernic za vnos folklornih vsebin v učni proces; obstajajo razlike med skupinami strokovnih delavcev – defektologi in specialni pedagogi v splošnem namenjajo folklornim dejavnostim več pozornosti, kar je pričakovano, saj ravno ti preživijo z učenci največ časa.
Keywords: Folklorna dejavnost, folklorne vsebine, otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole s posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
Published in DKUM: 11.01.2021; Views: 1059; Downloads: 121
.pdf Full text (1,21 MB)

Search done in 1.51 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica