| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 151
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Keywords: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 86; Downloads: 29
.pdf Full text (1,21 MB)

2.
Zgodovina šole na Zgornji Ložnici med letoma 1881 in 1961 : magistrsko delo
Manja Vivod Smolnikar, 2022, master's thesis

Abstract: Začetek pouka na Venčeslu, kakor se je področje okoli Zgornje Ložnice nekdaj imenovalo, je prepleten z začetkom samostojnosti venčeseljske cerkve oziroma s časom, ko je leta 1785 postala samostojna kuracija. Maksimilijan Resnik, prvi znani samostojni kurat pri sv. Venčeslu, je začel poučevati otroke in nastala je nedeljska šola. Okoli leta 1850 ji je sledila zasebna šola, ki jo je vodil upokojeni učitelj Primož Felicijan Brölich. Pouk je po njegovi smrti začasno zamrl. Potreba po šoli na zgornjeložniškem je bila prisotna in kljub neugodnemu gmotnemu položaju kraja je ob prigovarjanju narodnih buditeljev leta 1881 nastala Enorazredna ljudska šola pri svetem Venčeslju. Prvi tukajšnji učitelj je bil Gabrijel Majcen, nato je bil na mesto stalnega učitelja nastavljen Ivan Povh, dolgoletni šolski upravitelj. Pouk je potekal v materinščini učencev, v slovenskem jeziku, poučevalo se je nemščino, s šolskim delom so bili povezani zakramenti (spoved, obhajilo, skušnja), praznovanja državnih praznikov so bila spremljana z obiski svetih maš. V letu 1895 je šolo prizadel potres, leto kasneje požar. V šolskem letu 1902/03 je bila Enorazredna ljudska šola Venčesl razširjena v dvorazrednico. Obdobje dvorazrednice je zaznamovala prva svetovna vojna, pouk je bil okrnjen in nereden. Pouk nemščine je po vojni zamenjal pouk srbohrvaščine in cirilice. Uvedlo se je novo ocenjevanje, obratno od dosedanjega, novost pri delu je bila tudi vpeljava šolskih izletov in ekskurzij. Leta 1924 je na mestu šolskega upravitelja upokojenega Ivana Povha nasledil njegov sin Stanko Povh. Z združitvijo bivših krajevnih političnih občin leta 1933 je število šoloobveznih otrok naraščalo in šola je bila avgusta 1935 razširjena v trirazrednico. V času okupacije se je na zgornjeložniški šoli pod nemškimi učitelji izvajal nemški pouk. Partizani so v noči iz so v noči iz 7. na 8. avgust 1944 šolsko poslopje zažgali, saj si je nemško vojaštvo nameravalo v njem urediti postojanko. Po vojni sta se na Venčesl vrnila slovenska učitelja, pouk je v neidealnih okoliščinah sprva potekal na prostem pod hrastom, kasneje v šolski baraki, ki je bila tudi središče kulturnega življenja. Leta 1955 so dobili novo šolsko zgradbo in uvedlo se je novo ime Osnovna šola Zgornja Ložnica. V sklopu reorganizacije osnovnih šol občine je bilo prejšnjih 16 šol združenih v 9 večjih in s 1. januarjem 1962 je bila ukinjena samostojnost Osnovne šole Zgornja Ložnica. Postala je podružnica in tako je ostalo do danes.
Keywords: Zgodovina osnovne šole, Venčesl, Zgornja Ložnica.
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 114; Downloads: 30
.pdf Full text (2,38 MB)

3.
Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini : magistrska naloga
Živa Smrekar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Keywords: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 552; Downloads: 117
.pdf Full text (1,77 MB)

4.
Stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči : magistrsko delo
Alja Podmenik, 2021, master's thesis

Abstract: V nalogi obravnavamo stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči. V Sloveniji je dodatna strokovna pomoč omogočena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli polstrukturirane intervjuje. Želeli smo ugotoviti, kakšna stališča imajo starši otrok, ki so usmerjeni v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo do izvajalcev dodatne strokovne pomoči in aspektov njihovega dela ter proučiti načine izvajanja dodatne strokovne pomoči in odnos staršev do teh realiziranih načinov. Intervjuvali smo osem staršev otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi in so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na redni osnovni šoli. Vključeni v raziskavo imajo pozitivna stališča do izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Menijo, da s pomočjo le-te njihovi otroci lažje dosegajo predvidene cilje in so v širšem okolju uspešnejši. Načini izvajanja dodatne strokovne pomoči so se izkazali kot pomoč in podpora tako staršem kot otrokom. Med izvajalci dodatne strokovne pomoči poteka dvosmerna komunikacija, ki se je pokazala kot uspešna, saj v takšni vrsti sodelovanja otrok s posebnimi potrebami lažje premaguje primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, pedagoška obravnava, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 488; Downloads: 108
.pdf Full text (879,57 KB)

5.
Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroci s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji
Daša Heričko, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroki s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji so nas zanimale izkušnje učiteljev s poučevanjem otrok s posebnimi potrebami in njihovo poznavanje ter uporaba prilagoditev posamezni skupini otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili različna področja, ki so vezana na temo naloge (definicije pojmovanja otrok s posebnimi potrebami, oblike šolanja, slovensko zakonodajo in dokumente, povezane z otroki s posebnimi potrebami, lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami, vrste prilagoditev za posamezno skupino otrok, učiteljevo uporabo in realizacijo prilagoditev znotraj oddelka). V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvajali z dvajsetimi učitelji razrednega pouka, ugotovili, da je skupina otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja najpogostejša skupina otrok s posebnimi potrebami, s katero so se učitelji srečali pri poučevanju. Spoznali smo, da učitelji pred prihodom otrok s posebnimi potrebami v njihov oddelek s strani šole v večini niso seznanjeni z njihovimi težavami in prilagoditvami, ki bi jih za njih naj izvajali. Znanje v večini pridobijo samoiniciativno. Učitelji so povedali, da poznajo prilagoditve za otroke, ter da se zelo dobro zavedajo tudi pomena uporabe le - teh. Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami uporabljajo vsi učitelji. Ugotovili smo, da se učiteljem v naši raziskavi zdi pomembno poznavanje lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami zaradi lažjega načrtovanja pedagoškega dela in s tem boljšega uspeha otrok. Ugotovili smo, da učitelji v naši raziskavi ne poznajo vseh dokumentov, kjer so zapisane smernice za uporabo prilagoditev. Večina učiteljev je dejala, da jim sama priprava in izvedba prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami prestavlja velik izziv oz. breme. Večji del učiteljev je menilo, da se na pouk ne pripravljajo drugače, če je v oddelek vključen otrok s posebno potrebo. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljev zadovoljna in uspešna pri realizaciji prilagoditev, ter da največji izziv izvajanja prilagoditev predstavljajo otroci z motnjami vedenja, najmanjši pa učenci z učnimi težavami. Ugotovili smo, da je večina učiteljev v naši raziskavi mnenja, da ostali otroci ob prisotnosti otrok s posebnimi potrebami v oddelku niso prikrajšani ničesar. Večji del učiteljev je deležen dodatne strokovne pomoči. Spoznali smo, da se večina učiteljev ne počuti dovolj izobražene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oz. za uporabo prilagoditev. Ugotovili smo, da je večina učiteljev trdila, da so pri realizaciji prilagoditev zadovoljni s podporo vodstva. Kot zadnje naj dodamo še to, da se večji del učiteljev ne more odločiti, katera od oblik šolanja je z vidika uporabe prilagoditev najbolj primerna za otroke s posebnimi potrebami.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 11.01.2021; Views: 782; Downloads: 193
.pdf Full text (1,52 MB)

6.
Folklorna dejavnost v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja
Nejc Černela, 2020, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil proučiti pojem folklore ter zastopanost folklornih vsebin v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Predstavljene so skupine posebnih potreb, v katere se učenci v skladu z njihovimi primanjkljaji umestijo. Pozornost smo namenili tudi poučevanju ljudskih plesov v rednih osnovnih šolah pri predmetu glasbene umetnosti. Anketiranci so na podlagi 5-stopenjske lestvice označili svoje strinjanje s trditvami. Zanimalo nas je, ali obstajajo statistično pomembne razlike med stališči o vključevanju, možnostih poučevanja in vplivih folklornih vsebin na otroke, kateri so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja; pozornost pa smo namenili tudi morebitnim statistično pomembnim razlikam med skupinami strokovnih delavcev. Podatke smo analizirali z računalniškim programom SPSS. Ugotovili smo, da strokovni delavci, ki imajo pozitiven odnos do folklore, pogosteje vključujejo folklorne vsebine v svoje delo z učenci (H1 in H2). Večina anketiranih se strinja s trditvami o možnostih vključevanja učencev s posebnimi potrebami v folklorno dejavnost (H3 in H4), prav tako so se v večini strinjali s stališči, ki so bila povezana z zagotavljanjem pogojev za izvajanje folklorne dejavnosti v ustanovah, kjer so zaposleni (H5 in H6). Tudi glede stališč, ki sta bili povezani z vsebinami v učnih načrtih za gibanje in športno vzgojo ter glasbeno vzgojo, so anketiranci v večini pritrdili, da ponujata ta učna načrta dovolj možnosti, da folklora dobi zasluženo pozornost v posameznih oddelkih (H7 in H8). Rezultati kažejo na to, da je možno z dobrim načrtovanjem, ustreznim naborom pedagoških instrumentov in prepričljivo izvedbo ustvariti pogoje za to, da folklora v šolskem sistemu dobi dovolj pozornosti in se otrese konotacije nepriljubljenosti med učenci; vsebine iz učnih načrtov ponujajo dovolj smernic za vnos folklornih vsebin v učni proces; obstajajo razlike med skupinami strokovnih delavcev – defektologi in specialni pedagogi v splošnem namenjajo folklornim dejavnostim več pozornosti, kar je pričakovano, saj ravno ti preživijo z učenci največ časa.
Keywords: Folklorna dejavnost, folklorne vsebine, otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole s posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
Published in DKUM: 11.01.2021; Views: 609; Downloads: 97
.pdf Full text (1,21 MB)

7.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Keywords: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 569; Downloads: 31
.pdf Full text (2,65 MB)

8.
Medvrstniško nasilje v izbrani manjši osnovni šoli : magistrsko delo
Zala Gavrilov, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje odkrivanje in ukrepanje v primerih medvrstniškega nasilja na izbrani manjši osnovni šoli. V teoretičnem delu se naloga osredotoča na definiranje posameznih oblik medvrstniškega nasilja in vlog, ki jih imajo vpleteni učenci. Teoretični del naloge zajema tudi opis možnih vzgojnih ukrepov šole v primerih medvrstniškega nasilja, ki si jih po Zakonu o osnovni šoli (»Zakon o osnovni šoli [ZOsn-UPB3]«, 1996) določi vsaka osnovna šola sama v pravilniku in vzgojnem načrtu šole. Raziskovalni del zaključne naloge je sestavljen iz ključnih primerov posameznih vrst medvrstniškega nasilja, za katere smo izvedeli preko opravljenih polstrukturiranih intervjujev s strokovnim osebjem na izbrani manjši osnovni šoli. S pomočjo analize intervjujev smo nadgradili teoretično znanje in dobili realnejši vpogled v aktualno stanje na področju medvrstniškega nasilja manjših osnovnih šol. Analiza intervjujev nam je omogočila tudi primerjavo odstopanja teorije od prakse, pri čemer smo prišli do spoznanja, da se teorija medvrstniškega nasilja kaže tudi v praksi, a je na določenih področjih, kot je npr. spletno medvrstniško nasilje, še premalo raziskana. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izpostavili pomanjkljivosti, ki smo jih zasledili pri samem ravnanju, kot tudi pri ozaveščanju vseh vpletenih. Kot velika pomanjkljivost se je pokazalo nepoznavanje spletnega medvrstniškega nasilja s strani staršev učencev, ki nemalokrat ne vedo kakšne spletne portale uporabljajo njihovi otroci. Prav tako smo kot pomanjkljivost zaznali prešibko kontrolo nad storilci psihičnega nasilja, saj naj bi bile hujše oblike psihičnega nasilja v praksi izbrane manjše osnovne šole zelo prisotne. Podani predlogi za izboljšanje aktualnih razmer na področju medvrstniškega nasilja so usmerjeni predvsem v dosledno izvajanje ničelne tolerance do nasilja vseh vpletenih in večjo vpletenost staršev v preventivne aktivnosti preprečevanja medvrstniškega nasilja, saj so se predvsem na področju prevencije spletnega medvrstniškega nasilja pokazale velike pomanjkljivosti na njihovi strani.
Keywords: nasilje, medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, storilci, magistrska dela
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 831; Downloads: 243
.pdf Full text (503,77 KB)

9.
Naravoslovni postopki pri kemijskih vsebinah v drugem triletju osnovne šole
Julija Murko, 2018, master's thesis

Abstract: Naravoslovni postopki so temelj začetnega naravoslovja. Med naravoslovne postopke uvrščamo tudi delo s podatki, ki zajema interpretiranje, risanje in branje grafov. Na razumevanje in branje grafov pogosto naletimo v vsakdanjem življenju, saj so grafi prisotni na veliko področjih življenja, od čisto osebnih do strokovnih oz. poklicnih. Branje in risanje prikazov oz. grafov pa ima tudi pri pouku naravoslovja pomembno vlogo. Mnogi domači in tuji strokovnjaki poudarjajo pomembnost aktivne vpeljave grafov v pouk naravoslovja. Takšen način dela pri pouku predlagajo tudi slovenski učni načrti. V magistrskem delu so prikazani rezultati raziskave med 134 učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, kjer nas je zanimalo, kako učenci rišejo, berejo in razumejo grafe pri pouku naravoslovja v drugem triletju osnovne šole. Ugotovili smo, da je znanje učencev, vključenih v raziskavo, v povprečju slabo (73 % učencev na testu ni doseglo polovice možnih točk). Sicer pa učenci bolje berejo in napovedujejo grafe, slabše pa razumejo pojme: odvisna in neodvisna spremenljivka ter povezave med spremenljivkami. V magistrskem delu je podan primer aktivnega učenja grafov.
Keywords: naravoslovni postopki, grafi, 2. triletje osnovne šole, aktivno učenje grafov
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1137; Downloads: 60
.pdf Full text (2,54 MB)

10.
Medvrstniški odnosi in učenci z avtističnimi motnjami v osnovni šoli
Katja Ugovšek, 2018, master's thesis

Abstract: Otroci z avtističnimi motnjami imajo pogosto težave na področju socialne interakcije, komunikacije in imaginacije, zato se velikokrat težje vključijo v skupino vrstnikov. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati, kakšni so odnosi med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi vrstniki na rednih osnovnih šolah. Uporabili smo dva strukturirana intervjuja. Enega smo izvedli z osmimi učenci z avtističnimi motnjami, drugega pa z osmimi strokovnimi delavci, ki delajo z njimi na rednih osnovnih šolah. V intervjuju, ki smo ga izvedeli z učenci z avtističnimi motnjami, nas je zanimalo, ali se učenci z avtističnimi motnjami v razredu čutijo socialno sprejete, kakšna je njihova komunikacija z vrstniki, kakšne so njihove aktivnosti z vrstniki, dotaknili pa smo se tudi nasilja. Pri slednjem nas je zanimalo, ali so učenci z avtističnimi motnjami tudi žrtve/izvajalci nasilja. V intervjuju, ki smo ga izvedli s strokovnimi delavci, pa smo se osredotočili na to, kako oni zaznavajo odnose med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi sovrstniki. Zanimalo pa nas je tudi, kakšna je njihova vloga pri socialni vključenosti učencev z avtizmom ter v procesu medvrstniškega nasilja. Rezultati intervjuja, izvedenega med učenci z avtističnimi motnjami, so pokazali, da se učenci z avtističnimi motnjami v splošnem dobro razumejo z vrstniki ter da se med njimi čutijo socialno sprejete. Podobne rezultate je pokazal tudi intervju, izveden med strokovnimi delavci. Slednji so mnenja, da je večina učencev z avtističnimi motnjami sprejeta s strani vrstnikov, odnose pa v splošnem ocenjujejo kot dobre.
Keywords: medvrstniški odnosi, otroci s posebnimi potrebami, učenci z avtističnimi motnjami, redne osnovne šole.
Published in DKUM: 22.08.2018; Views: 1286; Downloads: 184
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica