SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
KNJIGOVODSTVO NA KMETIJI
Martina Repa, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Knjigovodstvo je urejanje in obdelovanje poslovnih dogodkov, ki so nastali v poslovnem sistemu. V okviru vinogradniške dejavnosti se pojavljajo posebne značilnosti, ki v računovodstvu zahtevajo posebno obravnavanje. Za obdavčitev vinogradniške dejavnosti nam služi davčno knjigovodstvo. Davčni zavezanci so zaradi davčnega nadzora dolžni voditi poslovne knjige in razvide. Tako se ugotovi davčna osnova in davek. Za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, so vrste in načini vodenja poslovnih knjig in evidenc določena s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah. Zavezanci lahko ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, na podlagi normiranih odhodkov ali na podlagi katastrskega dohodka. Pri vodenju poslovnih knjig morajo zavezanci upoštevati SRS 39, ki je usklajen tudi z MRS 41 – Kmetijstvo.
Keywords: davčno knjigovodstvo, MRS 41, SRS 39, računovodenje, knjigovodenje, dohodnina, kmetijstvo, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski dohodek, normirani odhodek, vinogradništvo
Published: 04.12.2009; Views: 4013; Downloads: 402
.pdf Full text (951,79 KB)

3.
OBDAVČITEV DOHODKA IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN GOZDARSKE DEJAVNOSTI
Bernarda Seršen Berič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Področje mojega raziskovalnega dela je dohodninska zakonodaja in njen vpliv na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah v Sloveniji. Kmetijstvo je še vedno glavni vir dohodka ljudi na podeželju. Podeželje v najbolj splošnem pomenu besede razumemo kot prostor in način življenja zunaj mest. V Sloveniji v podeželska območja sodi 90 % ozemlja, na podeželju pa prebiva 57,2 % vsega prebivalstva. Gledano vsestransko ima Slovenija s kmetijskega vidika zelo težke, hkrati pa tudi zelo pestre pridelovalne razmere. Razgiban ter razčlenjen relief, nadmorska višina in z njo povezane neugodne klimatske razmere, oddaljenost in otežen dostop do kmetij, starostna in lastniška struktura, vse to so tisti dejavniki, ki na pomembnem deležu slovenskega ozemlja ovirajo in otežujejo uspešen razvoj kmetij. Raziskavo sem osredotočila na glavne vire dohodka in namenila poudarek pri pomenu spremljanja dohodkovnega položaja na slovenskih kmetijah, možnost njihovega preživetja glede na težke naravne danosti pridelave oziroma kmetovanja. Izpostavila sem vlogo in pomen zakonodaje ter državne pomoči. S tem sem opredelila osnovne cilje, ki se pojavljajo kot pomoč pri ohranjanju in razvoju kmetij. Predstavila sem različne vrste ugotavljanja dohodka na kmetiji. Za uspešno gospodarjenje na kmetijah je potrebno večji poudarek nameniti spremljanju dohodkovnega položaja kmetij. Poznavanje ekonomskega položaja kmetij je bilo v preteklosti izjemno slabo, nujno pa je potrebno za argumentirano vodenje kmetijske politike. Predpostavljam, da se bo denarna pomoč države povečevala, sicer lahko pričakujemo drugačno podobo podeželja, predvsem lahko nekateri predeli Slovenije ostanejo nenaseljeni in pozabljeni. Zakon o dohodnini — ZDoh-2, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2007 je kljub vrsti pozitivnih sprememb za kmetovalce še vedno preveč obremenilen. Novi sistem obdavčitve ne sme poslabšati dohodkovnega položaja kmetij, davčna osnova pa v nobenem primeru ne sme biti višja od dejanskega dohodka na kmetiji. Pri pripravi podatkov in sami analizi sem se omejila na spremembe zakona o dohodnini osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so nastale vse do trenutka mojega diplomskega dela.
Keywords: kmetijstvo, dohodek, osnovna dejavnost, obdavčitev, katastrski dohodek, subvencije, dohodnina
Published: 14.12.2009; Views: 3146; Downloads: 273
.pdf Full text (346,29 KB)

4.
MNENJA UČITELJEV IN STARŠEV O DELU V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Nada Nedeljko, 2011, master's thesis

Abstract: Oddelek podaljšanega bivanja (OPB) ni novost devetletne osnovne šole. Slovenija si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi z vsebinsko razširjenim programom pomagala k izenačevanju pogojev za nemoten razvoj vseh učencev. Z umestitvijo OPB v predmetnik osnovne šole priznava njegovo pomembnost. Vsaka šola ga je dolžna organizirati, vključitev vanj pa je prostovoljna. V raziskovalnem delu predstavljamo empirično raziskavo o OPB. Preučili smo motive učiteljev za delo v OPB, njihovo zadovoljstvo z delom, njihovo oceno usposobljenosti za opravljanje tega dela ter možnosti za kakovostno uresničevanje ciljev OPB. Preučili smo tudi razloge staršev za vključitev otroka v OPB, načine spremljanja dela v njem ter zadovoljstvo staršev z delom v OPB. Podatke za raziskavo smo zbrali v šolskem letu 2009/2010 s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer na neslučajnostnem namenskem vzorcu učiteljev OPB ter na vzorcu staršev, ki so v tem šolskem letu imeli otroka vključenega vanj. Rezultati raziskave razkrivajo, da so učitelji sicer pripravljeni prevzeti delo v OPB, vendar le začasno. Z delom niso povsem zadovoljni, težave se kažejo predvsem zaradi števila otrok v pretežno kombiniranih oddelkih ter v nižjem ugledu tega delovnega mesta. Svojo usposobljenost za delo ocenjujejo dokaj visoko, več znanja bi potrebovali predvsem za delo v kombiniranih oddelkih. Med cilji OPB najlažje uresničujejo cilje kosila manj možnosti pa imajo za uresničevanje ciljev samostojnega učenja. Analiza odgovorov staršev kaže, da svoje otroke v OPB vključujejo predvsem zaradi zagotovljenega varstva in možnosti opravljanja domačih nalog pod nadzorom in ob pomoči učitelja. Starši delo v OPB spremljajo in so z dejavnostmi v njem zadovoljni, vendar si želijo sprememb pri preživljanju prostega časa in pri razvijanju strategij samostojnega učenja.
Keywords: osnovna šola, podaljšano bivanje, učitelj, starši, samostojno učenje, sprostitvena dejavnost, prosti čas, prehrana.
Published: 01.03.2012; Views: 2256; Downloads: 493
.pdf Full text (4,32 MB)

5.
OBDAVČITEV KMETA NA SLOVENSKEM
Polona Lipoglav, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Za svoje zaključno delo sem si izbrala temo obdavčitev kmeta iz vidika dohodnine. Osredotočila sem se na obdavčitev iz osnovne kmetijske dejavnosti, osnovne gozdarske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na Slovenskem. Slovensko kmetijstvo je bilo v zadnjem obdobju deležno številnih reform, sploh na davčnem področju. V povezavi s temi reformami se tudi struktura živečih na kmetijah počasi spreminja. V mislih imam predvsem poklicno kvalifikacijo ljudi, živečih v kmečkem gospodinjstvu. Tako od kmetijstva ne živijo, kot je včasih bilo značilno, neizobraženi ljudje, ampak višje izobražen kader, ki mora svoje znanje za svoj obstoj nenehno nadgrajevati. Podeželje predstavlja velik del slovenskega ozemlja. Kmetijstvo na Slovenskem je zelo raznoliko – od ribištva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva do številnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Že same geografske značilnosti Slovenije nam pokažejo, kakšna je struktura kmetovanja, značilna za posamezno območje Slovenije, najsi gre za visokogorske kmetije z ekološko pridelavo ali do intenzivnega poljedelstva v nižinah in podobno. Z raziskavo sem se osredotočila na položaj kmeta z vidika dohodnine. Načeloma se kmetje smejo sami odločiti, za kakšen način obdavčitve se bodo odločili. To pravilo ima tudi izjemo, kjer so kmetje, ki so prejemniki nepovratnih sredstev iz Evropske unije, obdavčeni na podlagi dejanskih prihodkov in v primeru obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Konec leta 2010 in 2011 je prišlo do sprememb pri obdavčitvi osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpostavila sem obdavčitev po katastrskem dohodku, ki bo prinesla številne spremembe glede obdavčitve kmetijske dejavnosti. Pri sprejemanju poslovnih odločitev in načrtovanju samega razvoja kmetije je potrebno veliko pozornosti nameniti samemu dohodkovnemu položaju kmetij kot majhnih gospodarskih enot. Kmetje se čedalje bolj zavedajo, da morajo za obstoj kmetije in posledično preživetja družinskih članov, preudarjene investirati v dejavnost. Veliko pomoč pri tem imajo ukrepi za usmeritev kmetijske politike. Pred kratkim so se na novo načrtale usmeritve skupne kmetijske politike v Evropski uniji za obdobje do leta 2020, ki posredno dajejo smernice slovenskim kmetom pri njihovem gospodarjenju. Pri izdelavi mojega diplomskega dela sem uporabljala zakonodajo, ki je bila v veljavi tekom nastajanja tega dela. Večjo pozornost sem namenila spremenjenemu Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), sprejetega konec leta 2010. Oba zakona sta prinesla številne spremembe na področju osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kakšne posledice pa bosta imela zakona za kmeta na Slovenskem pa bo pokazal šele čas. Sama menim, da se kmetov ne bi smelo preveč davčno obremenjevati, saj so oni edini, ki ohranjajo izgled naše prelepe domovine. Ob prevelikih davčnih obremenitvah bi marsikatero kmečko gospodinjstvo propadlo, to pa bi imelo tako ekonomske kot demografske posledice.
Keywords: kmet, zemljišče, dohodek, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski prihodek, normirani odhodek
Published: 05.06.2012; Views: 3040; Downloads: 261
.pdf Full text (401,77 KB)

6.
DAVČNE OBREMENITVE KMETOV
Anja Ošina, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se osredotočila na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je v slovenskem davčnem sistemu urejena v sklopu dohodnine, ter nekatere druge davčne obremenitve kmetov. V slovenskem pravnem sistemu je uveljavljeno, da lahko kmetje načeloma sami izberejo po kakšnem sistemu bo obdavčen dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, razen v primerih izjem in izpolnjevanju drugih pogojev, ki so v nadaljevanju podrobneje opisani. V osnovi lahko kmetje izberejo ali bodo njihovi dohodki obdavčeni po katastrskem dohodku ali pa glede na dejanske prihodke in dejanske oziroma normirane odhodke. Od letošnjega leta je slednje obvezno za kmetije, katerih povprečni katastrski dohodek dveh preteklih let presega 7.500 evrov. Tudi glede katastrskega dohodka so bile v preteklih letih izpeljane obsežne spremembe, saj je bila kategorija katastrskih razredov zamenjana z bonitetnimi točkami. Kateri sistem je za posamezno kmetijo primernejši in v najboljšem primeru tudi ugodnejši, pa je odvisno od strukture vsake posamezne kmetije. Primerjava je pokazala bistvene razlike pri določanju davčne osnove. Tudi za kmetije obstaja možnost vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Kmetije lahko prostovoljno vstopijo v sistem, vendar pa je vstop v določenih primerih obvezen. Vstop v sistem je obvezen pri kmetijah, katerih dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti so obdavčeni po katastrskem dohodku, kadar ta presega 7.500 evrov. Pri kmetijah, ki pa so obdavčene po dejanskih prihodkih in (normiranih) odhodkih, pa mejni znesek znaša 50.000 evrov. Bistvena prednost, ki jo daje sistem davka na dodano vrednost, je možnost uveljavljanja vstopnega davka in s tem dejansko znižanje stroškov poslovanja kmetije. Ostale obravnavane davčne obremenitve kmetov so (predlagani in za enkrat še neuveljavljeni) davek na nepremičnine, prispevki za socialno varnost in v določenih (v nadaljevanju opisanih) primerih davek v povezavi z dedovanjem kmetijskega gospodarstva. Na podlagi, v diplomskem delu, opisanih dejstev lahko sklepamo na vse večji razvoj kmetijstva in povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij tudi v primerjavi s tujimi kmetijami. V interesu nosilcev velikih kmetijskih gospodarstev je tehnološki razvoj, visoka stopnja znanja tako s področja agronomije in ekonomije.
Keywords: kmetija, davek, katastrski dohodek, osnovna kmetijska dejavnost, dejanski prihodek, DDV
Published: 02.12.2014; Views: 604; Downloads: 104
.pdf Full text (651,96 KB)

7.
VLOGA IN POMEN ŠOLE PRI SPODBUJANJU ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Karmen Grabar, 2015, master's thesis

Abstract: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, na kakšen način šola spodbuja učence k zdravemu načinu življenja. V prvem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma zdravje in zdrav življenjski slog. Opisali smo nekatere dejavnike tveganja za zdravje, natančneje pa smo opredelili telesno dejavnost in zdravo prehrano, ki pomembno pripomoreta h krepitvi in ohranjanju zdravja posameznika. Poleg dejavnikov smo pogledali vlogo in ukrepe šole pri spodbujanju otok k zdravemu načinu življenja, posebno pozornost smo namenili šolski svetovalni službi ter sodelovalnemu odnosu med šolsko svetovalno službo in učitelji. Magistrska naloga vključuje empirično raziskavo, narejeno na vzorcu učiteljev predmetnega in razrednega pouka. Temeljni namen raziskave je bil ugotavljati vlogo in ravnanje učiteljev pri spodbujanju zdravega načina življenja otrok in mladostnikov. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji sodelujejo pri dejavnostih, ki so povezane z zdravim načinom življenja, kako pogosto sodelujejo s šolsko svetovalno službo, kako pogosto spodbujajo učence k aktivnostim, ki so povezane z zdravjem pri rednem pouku, kakšen pomen pripisujejo posameznim učnim predmetom v osnovni šoli, kateri dejavniki po njihovem mnenju najbolj vplivajo na zdravje učencev ter preučiti njihovo usposobljenost na temo zdrav način življenja. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 196 učiteljev iz osnovnih šol v Podravski regiji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik glede na delovno mesto učiteljev smo uporabili χ² – preizkus in Mann-Whitneyjev U-preizkus. Pokazalo se je, da med učitelji razrednega in predmetnega pouka obstajajo razlike v oceni pomembnosti dejavnikov, v pogostosti sodelovanja pri izvedbi oz. organizaciji določenih dejavnosti, v pogostosti sodelovanja s šolsko svetovalno službo, v pogostosti izvajanja dejavnosti pri rednem pouku, v učiteljevi oceni predmetov v osnovni šoli in v usposobljenosti učiteljev.
Keywords: zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, telesna dejavnost, osnovna šola, šolska svetovalna služba, učitelji
Published: 08.10.2015; Views: 1003; Downloads: 159
.pdf Full text (1,35 MB)

8.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI LJUTOMER
Nastja Dolamič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost življenja vseh ljudi je odvisna od zdravja, ki je ena temeljnih pravic vsakega posameznika, prav tako je tudi družbena vrednota. Že Ustava Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997 – UZS68, 66/2000 – UZ80, 24/2003 – UZ3a, 47, 68, 69/2004 – UZ14, 69/2004 – UZ43, 69/2004 – UZ50, 68/2006 – UZ121,140,143, 47/2013 – UZ148 in 47/2013 – UZ90,97,99) vsem državljanom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 26/1992 - popr., 13/1993, 45/1994 - odl. US, 37/1995, 8/1996, 59/1999 - odl. US, 90/1999 - popr., 90/1999, 98/1999 - ZZdrS, 31/2000, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 62/2001 - skl. US, 86/2002 - ZOZPEU, 135/2003 - odl. US, 2/2004, 80/2004, 23/2008, 58/2008 - ZZdrS-E, 15/2008 - ZPacP, 77/2008 - (ZDZdr), 40/2012 - ZUJF, 14/2013) določa obseg zdravstvene dejavnosti, kako in kdo jo izvaja. Zdravstvena dejavnost se v okviru mreže javne zdravstvene službe opravlja kot javna služba, ki se izvaja v javnem interesu. V našem pravnem sistemu zdravstveno dejavnost delimo na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost. Narava obeh dejavnosti je negospodarska. Na območju Občine Ljutomer osnovno zdravstveno dejavnost opravlja javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Ljutomer, ki ga je soustanovilo več občin ter fizične osebe na podlagi koncesije. Občine soustanoviteljice so Občina Ljutomer, Občina Veržej, Občina Križevci in Občina Razkrižje. Lekarniška dejavnost, ki je del primarne zdravstvene dejavnosti, pa je urejena v Zakonu o lekarniški dejavnosti /ZLD/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 13/1993, 38/1999, 86/2002 - ZOZPEU, 2/2004) in se opravlja v lekarnah in njihovih podružnicah. V Občini Ljutomer lekarniško dejavnost opravlja Lekarna Ljutomer, ki je organizacijska enota javnega zavoda Pomurske lekarne.
Keywords: zdravstvena dejavnost, primarna zdravstvena dejavnost, mreža javne zdravstvene službe, osnovna zdravstvena dejavnost, lekarniška dejavnost, javni zavod, koncesije, Občina Ljutomer
Published: 21.07.2015; Views: 808; Downloads: 204
.pdf Full text (493,98 KB)

9.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV PRI OBDAVČITVI DOHODKA IZ DEJAVNOSTI
Iris Plečko, 2016, master's thesis

Abstract: Poenostavljeno zakonsko ureditev dohodka iz dejavnosti, ko lahko fizične osebe z dejavnostjo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je do 31.12.2012 poznalo premalo davčnih zavezancev, zaradi česar ta ureditev ni bila izkoriščena, kot bi lahko bila. Zakonodaja je bila precej neprijazna, saj je bila omogočena le tistim, ki so imeli prihodke pod 42.000 EUR letno in niso zaposlovali delavcev. Ovira so bili še normirani odhodki v višini samo 25 % ustvarjenih prihodkov (razen v treh primerih 70 %). Prihodki davčnih zavezancev so se upoštevali po načelu plačane realizacije. Ovira je bil tudi zapleten postopek akontiranja, ki je bil vezan na to, od koga je davčni zavezanec prejel izplačilo. Podatki iz napovedi in obračunov davčnega odtegljaja so se prenesli še v letno odmero dohodnine. Po 1.1.2013 davčni zavezanci za preteklo davčno leto oddajajo davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in lahko upoštevajo normirane odhodke v višini 70 % (po 1.1.2015 pa kar 80 %) prihodkov. Njihovi prihodki se upoštevajo po načelu zaračunane realizacije. Ker se dohodek iz dejavnosti ne všteva več v letno odmero dohodnine, je kot posledica tega postala večja fleksibilnost pri odločitvah zavezancev glede načina ugotavljanja davčne osnove in možnost vsakoletne spremembe z označbo v davčnem obračunu. S 1.1.2013 je povišan limit na 50.000 EUR prihodkov letno. Prav tako so poenostavljeni administrativni postopki, prepoznavnost te ureditve med davčnimi zavezanci se je v letu 2013 povečala na 14,35 % in v letu 2014 na 19,07 %. Glede na to, da bi se za to ureditev od 1.1.2013 naprej lahko odločilo okrog 79 % davčnih zavezancev, je bil odstotek tistih, ki so se za to ureditev odločili, še vedno nizek. Ko je bil s 1.1.2015 (zraven osnovnega limita 50.000 EUR) limit pod točno določenimi pogoji povišan na 100.000 EUR, se je v letu 2015 za normiranstvo odločilo 27,02 % zavezancev, po prvem četrtletju 2016 pa 31,62 %, a še vedno manj od pričakovanj. Pri analizi davčne obveznosti glede na prihodke, kot izhaja iz podatkov iz davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015, postane slika nizkega odstotka normirancev bolj jasna. Efektivna obdavčitev normirancev je od 1.1.2015 naprej 4,00 % glede na ustvarjene prihodke, kar bi naj bilo ugodno. Ko pa se analizira obdavčitev tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, je odstotek povprečne efektivne obdavčitve z akontacijo dohodnine za leto 2015 le 1,00 % glede na njihove prihodke. Glede na to, da se večina tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, preživlja s tem dohodkom, je ta ugotovitev pravzaprav zaskrbljujoča. Zato je potrebno poostriti nadzor davčnega organa nad obema načinoma ugotavljanja davčne osnove. To pa ne bo možno brez dodatnega zaposlovanja pri Finančni upravi RS. Premalo zaposlenih v kontroli in inšpekciji ne more vršiti takšnega nadzora, kot bi bil potreben nad trenutno 98.317 dejavnostmi fizičnih oseb (podatek na dan 31.3.2016).
Keywords: dohodnina, dohodek iz dejavnosti, ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, osnovna kmetijska iz gozdarska dejavnost, davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčna kultura
Published: 15.09.2016; Views: 961; Downloads: 106
.pdf Full text (3,18 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica