1. Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvojaMartina Vidovič, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Keywords: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 149; Downloads: 23
 Full text (4,50 MB) |
2. Značilnosti pouka družboslovja na izbrani osnovni šoli v španski regiji Valencia : magistrsko deloMaruša Špehar, 2023, master's thesis Abstract: Pouk družboslovja v osnovni šoli v španski regiji Valencia poteka pri predmetu spoznavanje naravnega, družbenega in kulturnega okolja, ki zajema vsebine tako družboslovnih kot naravoslovnih vsebin. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil ugotoviti značilnosti pouka družboslovja v petem razredu na izbrani osnovni šoli v španski regiji Valencia. V kvalitativno kvantitativni raziskavi so bili podatki zbrani z opazovanjem pouka, intervjuvanjem učitelja in anektiranjem učencev. Ugotovljeno je bilo, da na izbrani osnovni šoli pri pouku družboslovja najpogosteje uporabljajo frontalno in individualno učno obliko. Pri učnih metodah pa se je najpogosteje uporabljala metoda ustnega razlaganja in metoda pogovora. Učenci so skoraj pri vsaki učni uri uporabljali tablični računalnik, pri čemer so imeli digitalne učbenike, učitelj pa je uporabljal računalnik in projektor. Večinoma so učne ure potekale v učilnici. Kljub temu da je pouk potekal v frontalni učni obliki, je bilo prisotne veliko komunikacije med učiteljem in učenci. Učitelj je podajal veliko povratnih informacij.
Keywords: pouk družboslovja, osnovna šola, Španija, opazovanje pouka
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 139; Downloads: 20
Full text (2,11 MB) |
3. Uporaba IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah : magistrsko deloTjaša Hode, 2023, master's thesis Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se vedno bolj pogosto vključuje v proces izobraževanja. Za njeno uspešno vključenost v pouk potrebujemo usposobljenega učitelja in dobro opremljeno šolo. Ker se je njena uporaba močno povečala v obdobju med epidemijo COVID-19, je zelo pomembno, da učitelji IKT tudi v prihodnosti še bolj vključujejo IKT v sam pouk.
Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti uporabo IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah. Zanimali so nas razlogi za uporabo, prednosti in slabosti, pogostost uporabe IKT, usposobljenost učiteljev, katere naprave in orodja so uporabljali ter kakšna je bila opremljenost šol pred, med in po epidemiji COVID-19. Zanimale so nas razlike glede na razredno in predmetno stopnjo, dobo poučevanja, starostno skupino in okolje.
Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 147 učiteljev. Ti so pokazali, da so se usposobljenost, opremljenost in pogostost uporabe IKT po epidemiji izboljšale. Statistično značilnih razlik teh izbranih kategorijah glede na delovno dobo, starost, stopnjo poučevanja in okolje ni bilo. Ugotovili smo, da se IKT najpogosteje uporablja zaradi interesa učiteljev ali učencev, da so učitelji najpogosteje uporabljali računalnik in program Microsoft Office, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja e-mail ter opredelili mnoge prednosti in slabosti, ki jih IKT prinaša.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, COVID-19, osnovna šola, usposobljenost, opremljenost
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 128; Downloads: 19
Full text (1,66 MB) |
4. Nadzorstvena dolžnost šole : magistrsko deloUrška Kokot, 2023, master's thesis Abstract: Nadzorstvena dolžnost šole je ena pomembnejših dolžnosti, ki se nalagajo šolam in učiteljem. Kljub temu pa je naša zakonodaja ne definira, zato se je moral pojem natančneje oblikovati skozi sodno prakso. Tako smo prišli do definicije, da je nadzorstvena dolžnost naloga šole, da poskrbi za potrebno varstvo in nadzorstvo nad otroki z namenom, da se prepreči nastanek škode. Obseg nadzora je seveda odvisen od mnogih dejavnikov, kot so starost otrok, duševna zrelost otrok, število nadzorovanih otrok. Nadzorstvene dolžnosti pa šola ni dolžna vršiti le v času pouka, temveč se razteza tudi na čas odmorov, čas šolskih izletov in na čas šolskih prireditev. Čeprav nadzorstvene dolžnosti ne definira nobeden izmed veljavnih zakonskih predpisov, jo vseeno posredno urejajo tako Obligacijski in Družinski zakonik kot Zakon o osnovni šoli ter drugi zakoni, ki urejajo področje izobraževanja v Republiki Sloveniji. Nadzorstvene dolžnosti pa se vseeno ne sme izvajati preveč strogo, saj je učencem treba pustiti dovolj prostora za osebnostni razvoj in samostojnost.
Šola za opustitev nadzorstvene dolžnosti odgovarja odškodninsko, učitelj pa je lahko odgovoren tudi disciplinsko ali celo kazensko. Pri presojanju odškodninske odgovornosti šole se uporabijo splošna načela odškodninske odgovornosti, višina prisojene odškodnine pa je odvisna od številnih dejavnikov. Presojanje odgovornosti je oteženo, saj so oškodovanci skoraj vedno mladoletniki. Kazenska odgovornost za opustitev nadzorstvene dolžnosti izhaja izgarantne vloge učitelja, je pa vloga učitelja v kazenskem pravu še posebej zanimiva, saj se v njem prepletajo tako varovalne kot nadzorstvene garantne dolžnosti. Disciplinska odgovornost učitelja nastane na podlagi delovnega razmerja, ki ga ima učitelj sklenjenega s šolo.
V Združenem kraljestvu nadzorstvena dolžnost šole izvira iz dejstva, da so otroci šoli zaupani v varstvo, od učiteljev pa se zahteva standard skrbi razumnega starša. V njihovi sodni praksi v zvezi z nadzorstveno dolžnostjo šole pogosto zasledimo pojem »in loco parentis«, kar pomeni namesto starša. Kljub vsemu pa je odgovornost šole za škodo odvisna od okoliščin posameznega primera.
Keywords: osnovna šola, dolžnosti učitelja, odškodninska odgovornost šole, odškodninska odgovornost učitelja, kazenska odgovornost učitelja, disciplinska odgovornost učitelja
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 108; Downloads: 34
Full text (1,05 MB) |
5. Interesne dejavnosti osnovnošolcev na Koroškem : magistrsko deloLana Roglšek, 2023, master's thesis Abstract: Interesne dejavnosti so prostovoljne dejavnosti, ki jih posamezniki izberejo glede na svoje zanimanje, hobije ali strasti. Vključujejo lahko različna področja, kot so šport, umetnost, glasba, ples, znanost, tehnologija in drugo. Namen teh dejavnosti je spodbujati osebni razvoj, razvijanje spretnosti, izražanje kreativnosti, socialno interakcijo in zadovoljstvo do dejavnosti. Igrajo pomembno vlogo pri krepitvi interesov, talentov ter celostnem razvoju posameznikove osebnosti.
V raziskavi je sodelovalo 136 učencev iz naključno izbranih osnovnih šol na Koroškem. Rezultati kažejo, da se učenci bolj vključujejo v šolske interesne dejavnosti v primerjavi z obšolskimi interesnimi dejavnostmi. Pri čemer se učenci najpogosteje vključujejo v športne interesne dejavnosti. Pomemben dejavnik, ki spodbuja učence k vključevanju v interesne dejavnosti, je lasten interes, ki hkrati predstavlja tudi pomemben pogoj za sodelovanje v teh dejavnostih. S samo ponudbo interesnih dejavnosti so učenci v veliki večini zadovoljni, a ugotavljamo, da so bolj zadovoljni s ponudbo obšolskih interesnih dejavnosti. Posledica vključevanja v interesne dejavnosti je lahko tudi preobremenjenost učencev.
S tem smo pridobili vpogled v obiskovanje interesnih dejavnosti učencev na Koroškem, kar je lahko učiteljem v pomoč pri njihovem pedagoškem delu.
Keywords: šolske interesne dejavnosti, obšolske interesne dejavnosti, učenec, osnovna šola
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 157; Downloads: 39
Full text (2,31 MB) |
6. Didaktične igre pri predmetu družba za izbrani vsebinski sklop Ljudje v prostoru : magistrsko deloLarisa Perša, 2023, master's thesis Abstract: Pouk predmeta družba izhaja iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja, kar pomeni, da se osredinja na aktivno vlogo učenca med poukom in njegovo predznanje. Konstruktivizem je pristop, ki učencem omogoča, da si z lastnimi aktivnostmi pri pouku oblikujejo svoje znanje, o katerih razmišljajo in razpravljajo. Učitelj mora pri načrtovanju pouka uporabiti metode, ki bodo učencem pomagale spodbuditi njihovo miselno aktivnost in samostojnost. Izkušenjsko učenje, katerega najvidnejši predstavnik je David Kolb, učencem omogoča, da si s svojo aktivnostjo pri pouku pridobijo izkušnje iz resničnostnega sveta, posledično učenci povezujejo znanje, ki so si ga pridobili v razredu s situacijami iz življenja. Izkušenjsko učenje podpirajo različne metode, med drugimi tudi didaktična igra. Didaktična igra je igra, ki ima vnaprej postavljene cilje in hkrati vsebuje vse lastnosti igre. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, oblikovati in izdelati didaktične igre za vsebinski sklop Ljudje v prostoru. Didaktične igre so načrtovane tako, da jih lahko učitelji uporabijo pri pouku družbe ter tako učencem omogočijo, da se celostno vključijo v pouk. Vsebini, ki smo ju vključili v didaktične igre, sta Prostorska orientacija in kartografija ter Slovenija – lega in značilnosti. Didaktične igre, ki smo jih načrtovali, imajo zapisane cilje, vsebino, etapo učne ure, pripomočke za izdelavo didaktične igre, navodila za uporabo in navodilo za učitelje. Cilje pri posamezni didaktični igri smo razdelili na globalne, etapne in operativne ter na koncu vsake igre dodali še fotografijo izdelane didaktične igre.
Keywords: didaktične igre, predmet družba, izkustveno učenje, osnovna šola, poučevanje
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 111; Downloads: 32
Full text (12,44 MB) |
7. Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta športna vzgoja študentov razrednega pouka : magistrsko deloTeja Bavdaž, 2023, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta športna vzgoja študentov razrednega pouka je bil raziskati znanje študentov razrednega pouka o teoretičnih vsebinah pri predmetu športna vzgoja v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Zanimale so nas razlike v poznavanju teoretičnih vsebin študentov glede na letnik študija. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 151 študentov, ki so v študijskem letu 2022/23 obiskovali študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih obdelali v programu SPSS. Razlike v trditvah študentov in letnikom študija, ki ga obiskujejo, smo preverjali s Fisherjevim eksaktnim testom. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na stopnji tveganja p < 0,05. Rezultati so pokazali, da študentje razrednega pouka razmeroma dobro poznajo teoretične vsebine športne vzgoje. Boljše znanje se je pokazalo pri teoretičnih vsebinah za prvo vzgojno izobraževalno obdobje, nekoliko slabše pa imajo znanje pri teoretičnih vsebinah za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, predvsem pri vsebini o malih športnih igrah. Ugotovili smo, da se med študenti razrednega pouka pojavljajo statistično značilne razlike v znanju glede na letnik študija. Namreč njihovo teoretično znanje predmeta športna vzgoja se z napredovanjem v letnikih povečuje in izboljšuje oz. nadgrajuje.
Keywords: teoretične vsebine, športna vzgoja, osnovna šola, razredni pouk
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 148; Downloads: 14
Full text (2,40 MB) |
8. Prisotnost stresa pri učencih prve in druge triade osnovne šole : magistrsko deloAna Kegljević, 2023, master's thesis Abstract: Stres lahko razumemo, kot odziv telesa na dražljaje okolja. Odrasli in otroci so vsakodnevno obdani z dejavniki, ki jim povzročajo stres. Stres se pri otrocih odraža drugače kot pri odraslih. Otroci, zlasti mlajši, velikokrat niti ne vedo, kaj beseda stres pomeni.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili, kaj je stres. Poglobili smo se v to, kaj pri otrocih povzroča stres in kateri so dejavniki stresa. Ker imajo starši in učitelji pomembno vlogo pri zaznavanju stresa otrok, smo prav tako raziskali teoretično ozadje zaznavanja stresa s strani staršev in učiteljev. Hkrati pa smo predstavili nekaj napotkov za uravnavanje in premagovanje stresa pri otrocih.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali stališča staršev in učiteljev glede prisotnosti stresa pri otrocih prve in druge triade osnovne šole. Ugotovili smo, da večina staršev in učiteljev meni, da otroci včasih doživljajo stres in da ga doživljajo v enaki meri kot odrasli. Starši in učitelji navajajo vedenjske znake kot najpogostejše znake stresa pri otrocih. Glavni razlog stresa pri učencih pa bi naj bila šola. Največ stresa pa otroci doživljajo ob zaključku 1. ocenjevalnega obdobja. Otroke je težko zaščititi pred stresom, lahko pa se poskušamo z njimi veliko pogovarjati.
Keywords: stres, učenci, starši, učitelji, osnovna šola
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 151; Downloads: 19
Full text (1,30 MB) |
9. Socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami v osnovni šoli : magistrsko deloAnja Santl, 2023, master's thesis Abstract: Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo drug drugega, da nam zadani cilji v življenju uspejo. Zato je skozi vsa obdobja razvoja pomembno, da imamo občutek pripadnosti določeni skupini, bodisi družini, oddelku vrtca, razredu itd. Občutka pripadnosti morajo biti deležni tudi učenci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo osnovno šolo. Ostali vrstniki jih pogosto prepoznajo kot drugačne, naloga učiteljev in drugih otroku pomembnih odraslih v obdobju šolanja je, da jim privzgojimo vrednote, ki so pomembne za inkluzivno družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in ugotoviti, kakšna je socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami na eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, opredeljeni so učenci s posebnimi potrebami, predstavljena sta postopek 5 stopenjske pomoči učencem s posebnimi potrebami ter njihova socialna vključenost. V empiričnem delu smo na podlagi deskriptivne študije primera raziskali socialno vključenost učenca s posebnimi potrebami v 3. razredu osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je učenec v vrstniški skupini prezrt, a se v oddelku dobro počuti. Sošolci ga vključujejo v pogovore in igro. Ob koncu magistrskega dela so predstavljeni primeri socialnih in psihosocialnih interaktivnih iger za razvoj socialnih veščin, ki omogočajo večjo povezanost skupine in osebnostno ter socialno rast vsakega posameznika.
Keywords: socialna vključenost, osnovna šola, razredni pouk, učenec s posebnimi potrebami, študija primera
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 170; Downloads: 46
Full text (1,36 MB) |
10. Analiza izbranih slikanic za drugi razred osnovne šole : magistrsko deloNejc Zemljarič, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Analiza izbranih slikanic za drugi razred osnovne šole obsega teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je podrobno predstavljena teorija slikanice po monografiji Poetika slikanic. Avtorici monografije sta profesorici Dragica Haramija ter Janja Batič. Opisana je definicija slikanice, njeno parabesedilo, interakcija med besedilom in ilustracijo. Prav tako so opisani elementi slikanice, ki sestavljajo slikanico, predstavljena je tudi bralna pismenost.
V nadaljevanju so analizirane vse izbrane slikanice po teoriji raziskovalk Haramija D. in Batič J. V praktičnem delu so opisane dejavnosti branja slikanic v razredu ter dejavnosti po prebranem. Pri praktičnem delu so sodelovali učenci drugega razreda ene izmed osnovnih šol v Podravju. Skupaj smo prebrali slikanice, se o njih pogovorili in odgovorili na nekaj vprašanj. Zbrane odgovore smo zbrali in jih vključili v samo nalogo.
Keywords: : teorija slikanic, analiza slikanic, bralna pismenost, drugi razred, osnovna šola
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 233; Downloads: 25
Full text (3,85 MB) |
