| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 443
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Proces všolanja in prilagajanje na osnovno šolo pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (mas) : magistrsko delo
Sabina Božak, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo opredelili motnje avtističnega spektra, predstavili poimenovanje in etiologijo, povedali nekaj o diagnostiki in pojavnosti ter pomenu zgodnje obravnave. Predstavili smo glavne značilnosti otrok z MAS, metode in strategije dela, prilagoditve in povedali nekaj o inkluziji teh otrok. Na kratko smo se dotaknili vzgojno-izobraževalnega procesa, zakonskih podlag in individualiziranega programa. Za konec smo povzeli še nekaj primerov dobrih in slabih praks. V drugem, empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvajali aprila 2021. Raziskava se je nanašala na proces, ko se otrok z MAS iz vrtca vpisuje v redno osnovno šolo. Želeli smo pridobiti poglede, pristope in strategije, ki jih deležniki vrtca uporabljajo pri delu z otroki z MAS ter pridobiti informacijo, na kakšen način so sodelovali pri procesu všolanja. Na drugi strani smo v raziskavo vključili tudi deležnike šole, ki bodo z novim šolskim letom sprejeli otroka z MAS. Zanimalo nas je, ali je med vrtcem in šolo stekel dober sodelovalni odnos in na kakšen način so bili zraven vključeni starši. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri so tisti načini in metode dela, prilagoditve, strategije in pristopi, ki so uspešni pri delu z otroki z MAS, in na kaj je treba biti še posebej pozoren, kadar delamo s tovrstnimi otroki. Kaj je pri otroku z MAS pri tako veliki spremembi še posebej pomembno opazovati in spremljati in na kaj ne smemo pozabiti, kadar govorimo o spremembi okolja, prostora in oseb v odnosu z otroki z MAS. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je izbira ustreznega vzgojno-izobraževalnega programa prva pomembna stvar, ki jo starši naredijo, pri čemer so bili deležniki vrtca v veliko pomoč. Ena izmed ključnih stvari je sodelovalni odnos med vrtcem, šolo in starši, ki je dobro, da steče že pred samim vpisom v šolo in poteka tudi med šolanjem. Na tak način lahko delavci šole pridobijo koristne in pomembne informacije o načinih, pristopih dela, prilagoditvah, strategijah za odpravljanje neželenega vedenja, uspešnih metodah ipd. Ugotovili smo, da deležniki naše raziskave zelo podpirajo inkluzijo in njen namen, če je to še dobro in koristno za otroka z MAS. Kakorkoli pa pride do točke, da je sistem v rednem programu prezahteven, pa se z inkluzijo in vključevanjem otrok v redne programe več ne strinjajo. V tem primeru menijo, da jim je treba poiskati program, kjer se bodo lahko razvijali čim bolj celostno in bodo ustrezno vključeni v skupino vrstnikov.
Keywords: avtizem, motnje avtističnega spektra, proces všolanja otrok z motnjo avtističnega spektra, redna osnovna šola
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 71; Downloads: 5
.pdf Full text (1,08 MB)

2.
Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko delo
Pija Samec, 2022, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej. V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe. Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Keywords: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 86; Downloads: 21
.pdf Full text (1,74 MB)

3.
Vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v osnovni šoli
Teja Pustotnik, 2022, master's thesis

Abstract: Covid-19 je prinesel veliko sprememb v organizacijsko klimo v osnovnih šolah. Namen magistrskega dela je preko teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotoviti, kakšen je vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v izbrani osnovni šoli. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene vrste in dimenzije. Definirali smo proučevanje in spreminjanje klime v organizaciji ter zadovoljstvo zaposlenih, podali smo tudi osnovne informacije o covid-19 in delu od doma. V empiričnem delu smo anketirali zaposlene v izbrani osnovni šoli preko spletne ankete. Podatke smo grafično predstavili in jih analizirali s programom za statistično analizo SPSS. Na osnovi postavljenih ciljev smo ugotovili, da zaposleni na delovnem mestu med epidemijo covid-19 niso bili zadovoljni. Zaznali smo, da je delo od doma prineslo številne težave s komunikacijo v izbrani osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je bilo treba poučevanje oziroma predajanje znanja in učni načrt zaradi epidemije prilagoditi. Ugotovili smo tudi, da je covid-19 prinesel spremembe v organizacijski klimi izbrane osnovne šole, ki se je malenkostno poslabšala. Naš predlog je, da bi v izbrani osnovni šoli izvedli več izobraževanj, nagrad in pohval, da bi se zaposleni na delovnem mestu bolje počutili. Prav tako bi s teambuildingom, z delavnicami in s skrbjo za prijetno ozračje poskrbeli, da se organizacijska klima spet izboljša.
Keywords: organizacijska klima, osnovna šola, covid-19
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 177; Downloads: 44
.pdf Full text (2,09 MB)

4.
Vloga šolskega pedagoga kot svetovalnega delavca pri razvoju družbene odgovornosti učencev
Maša Kolenko, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Keywords: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 148; Downloads: 5
.pdf Full text (1,70 MB)

5.
Pouk matematike izven učilnice z uporabo digitalnih tehnologij : magistrsko delo
Julija Murko, 2022, master's thesis

Abstract: Pouk izven učilnice prinaša veliko prednosti za učence, saj so pri tem izpostavljeni avtentičnim učnim situacijam. Tako učenje je bolj privlačno, zanimivo in daje boljše učne rezultate, predvsem pa učence spodbudi, da najdejo boljšo povezavo med šolskim znanjem in vsakdanjim življenjem. Če k takšnemu načinu poučevanja dodamo še uporabo tehnologije, povečamo motivacijo učencev, hkrati pa nam tehnologija omogoči večjo paleto možnosti za pripravo nalog. Tudi strokovnjaki menijo, da kombinacija tehnologije in učenja izven učilnice omogoča še boljše učne dosežke učencev. V magistrskem delu smo raziskovali, kako takšen način poučevanja pri matematiki konkretno vpliva na dosežke učencev. Kot raziskovalno metodo smo uporabili pedagoški eksperiment. S kontrolno skupino smo izvajali pouk v učilnici, v eksperimentalni skupini pa so učenci snov obravnavali na matematičnem potepu. Rezultati končnega testa niso pokazali večjih razlik v znanju med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine niti za učence 6. niti za učence 8. razreda. Opazili smo, da so učenci eksperimentalne skupine nekoliko bolje reševali naloge, ki so zajemale prepoznavanje matematičnih pojmov, medtem ko so bili učenci kontrolne skupine boljši pri risanju in reševanju kompleksnejših nalog. V praktičnem delu ponujamo nekaj metodičnih napotkov za poučevanje izven učilnice za nekatere učne sklope matematike v zadnjem triletju.
Keywords: matematika, osnovna šola, pouk izven učilnice, digitalne tehnologije
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 148; Downloads: 23
.pdf Full text (2,51 MB)

6.
Čebelarstvo in njegovo vključevanje v kontekst osnovnošolskega izobraževanja na področju Prekmurja : magistrsko delo
Tjaša Ficko, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Čebelarstvo in njegovo vključevanje v kontekst osnovnošolskega izobraževanja na področju Prekmurja sestavljajo teoretični, empirični in praktični del, ki se med seboj dopolnjujejo ter nadgrajujejo. Teoretični del magistrske naloge opredeljuje zgodovino čebelarstva, biološki, kulturni, naravoslovni in pedagoško-didaktični sklop. V empiričnem so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo ugotavljali, ali učitelji razrednega pouka na področju Prekmurja vključujejo čebelarstvo v sam pouk ter v kolikšni meri. Ugotavljali smo tudi, ali osnovne šole na področju Prekmurja izvajajo čebelarski krožek ter ali se učitelji poslužujejo mentorstva čebelarskemu krožku. Pri tem so nas zanimale razlike v starosti ter stratumu anketirancev. V raziskavi, ki je potekala oktobra 2020, je bilo vključenih 77 učiteljev razrednega pouka iz sedmih osnovnih šol iz Prekmurja. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. V empiričnem delu magistrske naloge smo prišli do ugotovitev, da učitelji v sam pouk vključujejo temo čebelarstvo skozi razne obvezne učne predmete in sicer največkrat v obsegu ene šolske ure ali več. Prav tako smo ugotovili, da večji delež šol čebelarskega krožka ne izvaja ter da anketirani učitelji niti nimajo interesa po mentorstvu v čebelarskem krožku. Kot posledico teh ugotovitev empiričnega dela smo ustvarili praktični del magistrske naloge, katerega cilj je spodbuditi učitelje k izvajanju čebelarskega krožka. Zasnovali smo primer obravnave teme čebelarstva v sklopu čebelarskega krožka, ki je namenjen učiteljem razrednega pouka. Primer priprave smo oblikovali za celotno šolsko leto.
Keywords: čebelarstvo, čebelarski krožek, osnovna šola, Prekmurje
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 168; Downloads: 40
.pdf Full text (5,79 MB)

7.
Medkulturna vzgoja na razredni stopnji in medkulturne kompetence bodočih učiteljev : magistrsko delo
Saša Nemec Tahirović, 2021, master's thesis

Abstract: Medkulturna vzgoja in izobraževanje učenca razvija v posameznika, ki ohranja svojo kulturno identiteto, hkrati pa spoštuje in se povezuje s pripadniki tuje kulture, razvija svojo splošno medkulturno zmožnost in pridobiva medkulturne kompetence za boljše delovanje v sodobni družbi (Sedmak in Ženko, 2010). Učitelj ima tako pri medkulturni vzgoji in izobraževanju odločilno vlogo. V magistrskem delu predstavljamo empirično raziskavo o medkulturni občutljivosti in posedovanju medkulturnih kompetenc bodočih učiteljev. Raziskava je bila izvedena med 111 študenti Pedagoške fakultete, smeri Razredni pouk v šolskem letu 2020/21. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba medkulturnosti in občutljivost vprašanih, vpliv medkulturne vzgoje in izobraževanja, medkulturne kompetence, izobraževanje bodočih učiteljev in dejansko stanje vključevanja teh vsebin v osnovnih šolah ter metode dela. Rezultati raziskave so pokazali da bodoči učitelji v večini razumejo pojem medkulturnost in le tega dojemajo kot sodelovanje med pripadniki različnik kulturnih skupin. Anketirani učitelji so medkulturno občutljivi in se strinjajo, da imata medkulturna vzgoja in izobraževanje velik življenjski vpliv. Iz rezultatov je še razvidno, da anketirani študentje razumejo vlogo medkulturno kompetentnega učitelja in sebe ocenjujejo kot takšne, čeprav se več kot polovica v času študija ni medkulturno izobraževalo. Študentje čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju. Študentje prav tako menijo, da se pri predmetih družba in spoznavanje okolja ne zajema dovolj ciljev iz področja medkulturnosti, prav tako pa velika večina ni zaznala obravnave vsebin medkulturnosti v okviru njihovega praktičnega usposabljanja.
Keywords: medkulturnost, kompetenca, družba, vzgoja, izobraževanje, osnovna šola
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 197; Downloads: 48
.pdf Full text (1,97 MB)

8.
Poučevanje na daljavo pri pouku spoznavanja okolja v času epidemije : magistrsko delo
Valentina Kmetec, 2021, master's thesis

Abstract: V času epidemije COVID-19 so morali učitelji zaradi zaprtja šol in pojavnosti poučevanja na daljavo nemudoma spremeniti in prilagoditi način svojega dela. Vse pogosteje se je pričelo uveljavljati obrnjeno učenje in poučevanje, katerega glavni element so video razlage - vnaprej posnete učiteljeve razlage, ki jih učenci predelajo samostojno, nato pa se o njihovi vsebini na skupinskih srečanjih pogovorijo z učiteljem. Namen magistrskega dela je bil na osnovi 14 izbranih kriterijev analizirati video razlage, namenjene poučevanju na daljavo pri pouku spoznavanja okolja za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Analizo smo izvedli v mesecih junij in julij 2021. Analizirali smo 178 video razlag. Ugotovili smo, da učitelji v največji meri upoštevajo kriterije o vključevanju spodbujanja/motiviranja učencev za sodelovanje v video razlagah, učnih ciljev, ki so skladni glede na vsebino video razlage in učni načrt, medpredmetnega povezovanja in oblikovanju časovno primernih video razlag glede na artikulacijsko stopnjo. V najmanjši meri so upoštevali kriterije o vključevanju individualizacije/diferenciacije, didaktičnih iger in poskusov/eksperimentov v video razlage, ki bi jih učenci lahko izvajali v domačem okolju.
Keywords: Epidemija, poučevanje na daljavo, spoznavanje okolja, video razlage, osnovna šola
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 264; Downloads: 84
.pdf Full text (3,50 MB)

9.
Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 : magistrsko delo
Ajda Prušek, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 sestavljata dva glavna dela – teoretični in empirični del, na koncu pa še manj obsežen praktični del. Teoretični del je razdeljen na tri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen izkustvenega učenja in eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika), geografsko-zgodovinski sklop (predstavitev savinjske statistične regije) in epidemija covid-19 (povzetek nekaj tujih in slovenskih člankov o šolanju na daljavo). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z anketiranjem učiteljev 4. in 5. razreda na področju savinjske regije. Ugotovili smo, da so se učitelji s poučevanjem na daljavo spopadali zelo različno. Večina učiteljev je od učencev pričakovala tudi samostojno eksperimentiranje doma, pri tem pa so se spopadali z nekaj težavami. V praktičnem delu smo na podlagi rezultatov empiričnega dela predstavili nekaj predlogov za eksperimentalno delo doma v primeru ponovnega zaprtja šol. Predlogi so napisani za sklop spreminjanja lastnosti snovi za 4. razred in snovi v naravi za 5. razred osnovne šole. 
Keywords: osnovna šola, naravoslovje in tehnika, eksperimentalno delo, covid-19, šolanje na daljavo
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 241; Downloads: 41
.pdf Full text (5,42 MB)

10.
Učenci z epilepsijo v osnovni šoli : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2021, master's thesis

Abstract: Epilepsija je ena najstarejših in najpogostejših nevroloških bolezni, ki se žal pojavlja tudi v zgodnji otroški dobi in lahko na različne načine vpliva na kakovost življenja mladega posameznika tako doma kot tudi v širšem socialnem okolju. Namen teoretičnega dela magistrske naloge je predstaviti epilepsijo, različne vrste napadov, vzroke za pojav bolezni, prvo pomoč pri generaliziranih epileptičnih napadih, diagnosticiranje bolezni in različne možnosti zdravljenja. V nadaljevanju smo predstavili vpliv bolezni na delo učencev v šoli, pomen sodelovanja staršev, otrok in učiteljev (šole) ter prilagoditve, ki jih ti dolgotrajno bolni učenci potrebujejo v šoli, od posameznika do posameznika pa se razlikujejo, zato jih ni mogoče za vse poenotiti. Problematika, s katero smo se ukvarjali v empiričnem delu naloge, je seznanjenost učiteljev z epilepsijo pri učencih, ki obiskujejo redno osnovno šolo. Ugotavljali smo, ali so učitelji in specialni pedagogi s področja Pomurja, ki so sodelovali v naši raziskavi, seznanjeni z boleznijo, ali znajo ukrepati v primeru epileptičnega napada pri učencu, ali poznajo prilagoditve, ki jih takšni otroci potrebujejo pri svojem izobraževanju, ob koncu pa so nas zanimala še njihova osebna stališča do učencev z epilepsijo.
Keywords: Epilepsija, epileptični napadi, učenci z epilepsijo, osnovna šola, prilagoditve.
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 202; Downloads: 61
.pdf Full text (2,41 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica