1. Awareness and expectations of visitors to family medicine practices about palliative care in SloveniaErika Zelko, Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2021, original scientific article Keywords: paliativna oskrba, osveščenost javnosti, pričakovanja, palliative care, public awareness, expectations
Published in DKUM: 22.01.2023; Views: 57; Downloads: 16
 Full text (313,27 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document! |
2. Energetska samooskrba na ravni podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMojca Kobale, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Keywords: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Published in DKUM: 11.01.2023; Views: 101; Downloads: 43
Full text (2,29 MB) |
3. Vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrboSara Kukovec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Podaljševanje življenjske dobe je povezano z vse večjo pojavnostjo demence. Ker delež starejših močno narašča v vseh državah, bo število obolelih iz leta v leto višje. Poznamo tradicionalne oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo alternativne oblike zdravljenja, ki bistveno vplivajo na boljšo kakovost življenja. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je ustrezna zasnova fizičnega okolja. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, na kakšen način fizično okolje vpliva na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo.
Metode: V zaključnem delu je bil izveden pregled znanstvene in strokovne literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in SAGE journals. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Za analizo podatkov je bila uporabljena tematska analiza.
Rezultati: Skupno je bilo od 306 zadetkov v končno analizo vključenih devet člankov. Oblikovana je bila ena glavna tema in pet podtem, s katerimi lažje razumemo vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco, in sicer: (I) arhitekturni vidiki okolja, (II) ambientalni vidiki okolja, (III) vpliv na vedenje, (IV) vpliv na počutje in (V) kakovost življenja ter vpliv na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.
Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da ima fizično okolje veliko pozitivnih vplivov na vedenje oseb z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in da vedno več ustanov namenja pozornost ustrezni zasnovi okolja.
Keywords: demenca, fizično okolje, dolgotrajna oskrba
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 156; Downloads: 38
Full text (736,55 KB) |
4. Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozoMaša Sinkovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni.
Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Keywords: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 223; Downloads: 114
Full text (967,91 KB) |
5. Spiritualna oskrba pacientk z rakom dojke in njihovih družinSamanta Pignar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Spiritualna oskrba je priznana kot bistveni element oskrbe pacientov z boleznijo, kot je rak. Pomembna je tako za pacientke, obolele za rakom dojke, kot tudi za njihove družine, saj ugodno vpliva na zdravljenje in boljše počutje pacientk. S pregledom literature smo želeli ugotoviti, kakšno spiritualno oskrbo si želijo ženske, obolele za rakom dojke, in njihove družine.
Keywords: spiritualna oskrba, rak dojke, družina
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 127; Downloads: 24
Full text (1,34 MB) |
6. Spiritualne potrebe pacientov z rakom v paliativni oskrbiNika Pleteršek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Spiritualnost je del vsakega posameznika, zajema njegove vrednote, prepričanja, pomen, namen ter odnose z drugimi. Zagotavljanje spiritualne oskrbe je poudarjeno tudi v načelih paliativne oskrbe. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere spiritualne potrebe so najpogostejše pri pacientih z rakom v paliativni oskrbi.
Keywords: spiritualne potrebe, pacienti z rakom, paliativna oskrba
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 98; Downloads: 23
Full text (688,32 KB) |
7. Poznavanje načinov pridelave sadja in navade potrošnikov v času covid-19 razmer : magistrsko deloValerija Bezjak, 2022, master's thesis Abstract: Slovenija je 12. marca 2020 razglasila epidemijo zaradi koronavirusa SARS-CoV2, ki povzroča respiratorno bolezen koronavirusa covid-19. Po izbruhu epidemije se je način življenja bistveno spremenil; strah pred boleznijo in zaprtje trgovskih centrov sta vnesla spremembe v brezskrben način nakupovanja hrane. V letu 2021 smo med 248 potrošniki iz celotne Slovenije opravili anketo, s katero smo preverili njihovo poznavanje načinov pridelave sadja ter spremembe njihovih nakupovalnih navad v času covid-19 razmer. Rezultati ankete so pokazali, da potrošniki slabo poznajo razlike med pridelovalnimi sistemi; najbolje so seznanjeni z integriranim in konvencionalnim načinom pridelave sadja (60 % oz. 52 % poznavanje), z ostalimi načini, kot so ekološko, biodinamično, »0,0 MRL« in »low-input« pa slabše (poznavanje pod 46 %). Poznavanje načinov pridelave pri potrošnikih ni povezano z njihovo starostjo, razen pri konvencionalnem načinu, kjer so ga v večini prepoznali potrošniki, stari nad 30 let. Spol in kraj bivanja (ruralno ali urbano območje) nista imela vpliva na poznavanje pridelovalnih sistemov. Glede nakupovalnih navad potrošnikov v času covid-19 razmer je 44,4 % vprašanih izjavilo, da so v času pandemije manj pogosto obiskovali trgovine; 21,5 % je raje nakupovalo živila preko spleta. Potrošniki so se v času pandemije covida-19 nekoliko pogosteje odločili za nakup embalirane hrane.
Keywords: covid-19, lokalna oskrba, potrošnike odločitve, način pridelave sadja, nakupovalne navade
Published in DKUM: 05.12.2022; Views: 166; Downloads: 26
Full text (1,60 MB) |
8. Spiritualna oskrba družine z umirajočim otrokomAna Štok, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Umiranje otroka je v današnjem svetu razmeroma redek pojav, a je najbolj tragičen dogodek za družino. Družina v času umiranja otroka doživlja psihosocialno in spiritualno trpljenje, ki se lahko razvije v zapleteno žalovanje. S spiritualno oskrbo lahko družini olajšamo trpljenje in ji omogočimo lažje spoprijemanje z otrokovo smrtjo. Metode: Izvedli smo narativni pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed, Web of Science in SAGE. Za prikaz izbora literature smo uporabili diagram PRISMA flow. Podatke smo analizirali in sintetizirali s pomočjo vsebinske analize izbrane tematike. Izbrane članke smo kritično ocenili s pomočjo ocenjevalnega orodja. Rezultati: Skupnih zadetkov je bilo 126, v končno analizo smo vključili šest raziskav, pri čemer smo odkrili tri glavne podteme: občutki in čustva družine z umirajočim otrokom, spiritualne potrebe družine z umirajočim otrokom ter viri pomoči in podpore. Odkrili smo, da družina čuti potrebo po podpori s strani zdravstvenih delavcev in da jim spiritualnost predstavlja vir moči. Razprava in sklep: Rezultati pregleda literature kažejo na to, da družini spiritualna oskrba omogoča lažje spoprijemanje in doživljanje umiranja otroka. Prav tako lahko iz rezultatov sklepamo, da so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave in izobraževanja zdravstvenih delavcev o lastni spiritualnosti ter o tem, kako jo nuditi pacientom in njihovim družinam.
Keywords: spiritualnost, spiritualna oskrba, družina, umirajoč otrok, paliativna oskrba
Published in DKUM: 21.11.2022; Views: 394; Downloads: 97
Full text (1010,78 KB) |
9. Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbiHana Cifer, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja.
Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti.
Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Keywords: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 204; Downloads: 105
Full text (1,10 MB) |
10. Razvoj 3D spletne aplikacije za diagnosticiranje zdravstvenih težav : diplomsko deloBojan Kujundjiev, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava razvoj 3D spletne aplikacije, izdelane s pomočjo knjižnice Three.js. Aplikacija je sestavljena iz čelnega in zalednega dela. Za čelni del smo uporabili ReactJS, za zaledni Node.js z Express.js in za podatkovno shrambo MongoDB. Namen naše spletne strani je izboljšati zdravstveni sistem in uporabnikom omogočiti, da na pregleden in učinkovit način pridejo do potrebnih odgovorov ter pridobijo potrebno in pravočasno zdravstveno oskrbo. Na koncu preverimo delovanje spletne aplikacije, pri čemer smo ugotovili, da aplikacija omogoča delovanje z zadovoljivo odzivnostjo in da se uporabniki zelo hitro privadijo uporabe aplikacije.
Keywords: Three.js, WebGL, Node.js, 3D model, 3D aplikacija, diagnosticiranje zdravstvenih težav, zdravstvena oskrba
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 89; Downloads: 10
Full text (1,68 MB) |
