1. Osebnostne značilnosti in identitetne težave mladih na prehodu v odraslostKim Caf, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na (psihopatološke) osebnostne značilnosti in identitetne težave pri mladih na prehodu v odraslost. Gre za razvojno obdobje od konca mladostništva pa vse skozi dvajseta leta – 18 do 25/27 let. Za večino mladih v razvitih državah je to obdobje velikih sprememb in pomembnih odločitev. Zaradi spremenljivosti življenja v tem obdobju smo se osredotočili na stabilnost identitete in (psihopatološke) osebnostne značilnosti. Zanimalo nas je, kako se to povezuje s starostjo (v času prehoda v odraslost) in kako se med seboj razlikujejo moški ter ženske. Dodatno nas je zanimala še primerjava med študenti različnih smeri. Naš vzorec so sestavljali študenti (N = 162) iz različnih študijskih smeri (zdravstvene smeri, psihoterapija, pravo, ekonomija in tehnične smeri), ki jih uvrščamo v zdravo populacijo. V pisni obliki so izpolnili tri vprašalnike: Vprašalnik osebnostne organizacije (IPO), Vprašalnik motenj osebnosti (VMO-2) in Osebnostni vprašalnik za DSM-5 (PID-5). Ugotovljene so bile nekatere pomembne razlike med spoloma (glede osebnostnih dimenzij negativnega čustvovanja, antagonizma in nekaterih motenj osebnosti). V skladu s pričakovanji smo prav tako ugotovili, da se s starostjo izraženost vseh motenj na osebnostnem področju zmanjšuje, identiteta in obrambno-varovalni mehanizmi pa postajajo vse bolj zreli. V obdobju prehoda v odraslost lahko opazimo tudi upad osebnostne dimenzije negativnega čustvovanja in ugotavljamo, da osebnostni razvoj znotraj prehoda v odraslost poteka v smeri bolj prilagojenega psihološkega delovanja.
Keywords: prehod v odraslost, identitetna zmedenost, obrambni mehanizmi, motnje osebnosti, osebnostne značilnosti
Published in DKUM: 18.02.2020; Views: 1509; Downloads: 450
 Full text (821,71 KB) |
2. Povezava družinskih procesov in osebnostnih značilnosti s tveganimi vedenji v mladostništvuTamara Zorko, 2018, master's thesis Abstract: Mladostništvo je najbolj rizično razvojno obdobje za pojav tveganega vedenja, ki se pogosto prenaša tudi v kasnejša življenjska obdobja in ima številne negativne posledice tako za posameznika kot za njegovo okolico. Za učinkovito preprečevanje omenjenega vedenja je ključno ustrezno identificiranje občutljivih mladostnikov. Namen magistrskega dela je bil pojasniti vlogo družinski procesov in osebnostnih značilnosti pri pojavu tveganega vedenja. Vzorec je sestavljalo 185 mladostnikov. Uporabljeni so bili vprašalnik družinskih procesov (AFP), vprašalnik osebnostih značilnosti (BFI) ter vprašalnik tveganega vedenja (ARQ). Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni t-test, Mann-Whitneyjev U test, korelacije ter multipla regresija. Izkazalo se je, da se tvegano vedenje negativno povezuje z bližino in podporo v družini, s sprejemljivostjo in vestnostjo ter pozitivno s konfliktom v družini in ekstravertnostjo. Ekstravertnost in odprtost se pozitivno povezujeta z iskanjem vznemirjenja, nevroticizem pa z antisocialnim vedenjem. Rezultati kažejo tudi, da se prepričanje o tveganosti negativno povezuje s tveganim vedenjem ter pozitivno z vestnostjo in nevroticizmom. Prav tako prepričanje o tveganosti negativno napoveduje tvegano vedenje, konflikt v družini in ekstravertnost pa ga napovedujeta pozitivno. Ugotovili smo tudi razlike med spoloma v prepričanju o tveganosti. Rezultati sicer nakazujejo tudi na razlike med spoloma v tveganem vedenju, vendar se te niso izkazale kot statistično pomembne. Omenjene ugotovitve odpirajo možnosti oblikovanja ustreznih preventivnih programov ter intervencij za preprečevanje tveganega vedenja pri mladostnikih.
Keywords: mladostništvo, tvegano vedenje, prepričanje o tveganosti, družinski procesi, osebnostne značilnosti, velikih pet faktorjev osebnosti
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1065; Downloads: 167
Full text (864,60 KB) |
3. Osebnostne značilnosti, težave s pozornostjo in izgorelost: raziskava pri študentihNina Mohar, 2017, master's thesis Abstract: Ena od posledic današnjega (pre)hitrega tempa življenja je tudi izgorelost. O izgorelosti med zaposlenimi je na voljo kar veliko literature, nas pa v tej magistrski nalogi zanima, kako je z izgorelostjo pri študentih. Želeli smo raziskati, ali nekatere značilnosti študija (povprečna študijska ocena, letnik študija, študentsko delo) in specifične osebnostne značilnosti (perfekcionizem, ekstravertnost, nevroticizem, ruminacija, refleksija) napovedujejo izgorelost pri študentih, hkrati pa raziskati tudi to, ali izgorelost pri študentih napoveduje težave s pozornostjo (slabšo pozornost, več kognitivnih spodrsljajev). Vzorec naše raziskave zajema 221 študentov iz različnih slovenskih fakultet, od katerega je 83,7 % žensk. Udeleženci so stari od 18 do 27 let. Zastavljene hipoteze smo preverili z regresijsko analizo. Rezultati naše študije pokažejo, da preučevane značilnosti študija ne napovedo izgorelosti pri študentih statistično pomembno, nasprotno pa osebnostne značilnosti nevroticizem, perfekcionizem in ekstravertnost, statistično pomembno napovedujejo izgorelost pri študentih. Ugotovili smo tudi, da izgorelost pri študentih napoveduje slabšo pozornost in večje število kognitivnih spodrsljajev. Naša raziskava ima kljub nekaterim pomanjkljivostim veliko aplikativno vrednost, saj lahko služi kot teoretična podlaga za nadaljnje študije, hkrati pa tudi kot osnova za načrtovanje intervencij preventive in kurative izgorelosti pri študentih ter preventive izgorelosti pri zaposlenih.
Keywords: izgorelost, študentje, osebnostne značilnosti, težave s pozornostjo, značilnosti študija
Published in DKUM: 11.01.2018; Views: 1152; Downloads: 343
Full text (1,27 MB) |
4. PRIMERJAVA OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI HOSPITALIZIRANIH MLADOSTNIKOV IN NJIHOVIH NEHOSPITALIZIRANIH VRSTNIKOVMaja Marija Minih, 2016, master's thesis Abstract: Ohranjanje dobrega počutja pacientov v času hospitalizacije je že nekaj desetletij eden pomembnejših ciljev vseh zdravstvenih delavcev. Tako ni nenavadno, da smo tudi v Sloveniji že pred leti začeli uresničevati načela humanizacije hospitalizacije. Vendar pa uresničevanje načel humanizacije hospitalizacije samo po sebi še ne pomeni, da je dejansko učinkovito in da pripomore k boljšemu dobremu počutju.
Namen naše raziskave je tako bil preučiti in primerjati osebnostne lastnosti hospitaliziranih mladostnikov in njihovih nehospitaliziranih vrstnikov. Za namene raziskovanja povezave med posameznimi dimenzijami in poddimenzijami osebnosti in prisotnostjo oziroma odsotnostjo hospitalizacije, kot primerom stresne izkušnje, smo uporabili dva merska instrumenta za merjenje osebnostnih lastnosti, in sicer lestvico HANES in vprašalnik VMR-OM. Na vzorcu (N = 102), ki je vključeval skupino hospitaliziranih in skupino nehospitaliziranih mladostnikov, smo s pomočjo analiz primerjav povprečij skupin ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med skupinama v merjenih osebnostnih lastnostih (nevroticizem, boječnost/negotovost, socialna plašnost, antagonizem, negativno čustvovanje in ekstravertnost-aktivnost). Prav tako ni zaznati statistično pomembnih razlik med skupinama mlajših in starejših hospitaliziranih mladostnikov na poddimenziji negativno čustvovanje.
Na podlagi tega smo zaključili, da kratkotrajna hospitalizacija z ostalimi opaženimi humanizacijskimi ukrepi predstavlja primer dobre prakse in ne predstavlja dejavnika tveganja za razvijajočo se osebnost hospitaliziranih mladostnikov.
Keywords: osebnostne značilnosti in spremembe, mladostniška hospitalizacija, stres, humanizacija hospitalizacije, lestvica HANES, vprašalnik VMR-OM
Published in DKUM: 17.11.2016; Views: 1165; Downloads: 162
Full text (1,74 MB) |
5. Negativno odklonsko vedenje mladoletnih oseb : diplomsko delo univerzitetnega študijaVanja Vodeb, 2016, undergraduate thesis Abstract: Ugotovili smo, da je za odklonskost večkrat kriva družba, v kateri mladoletna oseba preživi največ časa. To so lahko starši, skrbniki, sovrstniki, tolpa ali množica na splošno. Mladostniki naj bi se vedenja naučili s posnemanjem, identifikacijo z osebami, katerim želi biti podoben, izkušnjami ter s prilagajanjem okolici.
Za odklonsko vedenje mladostnika so značilne osebnostne lastnosti, ki jih delimo na konstitucijske in pa psihološke. Te lastnosti pripeljejo do različnih vzrokov, za odklonsko vedenje, katerih je v naši družbi mnogo: slaba čustvena stabilnost v družini, slabo ekonomsko stanje družine, preobremenjenost mladostnika, kar vodi v stres, različne mentalne bolezni, človeški naravni instinkti in drugi. Posebej smo obrazložili vzroke, ki so značilni za obdobje adolescence, saj se ravno takrat pojavlja največ kaznivih dejanj s strani mladoletnih oseb.
V obdobju od leta 2009 do 2015 se je zvrstilo skupaj 13. 543 zabeleženih kaznivih dejanj. Storjena so bila naslednja kazniva dejanja: uboj, umor, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posilstvo, spolno nasilje, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, pridobivanje oseb mlajših od 15 let, za spolne namene, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, tatvina, velika tatvina, rop, goljufija, izsiljevanje ter druga kazniva dejanja. Ugotovili smo, da je v zadnjih sedmih letih skupno število kaznivih dejanj padalo, s trendom pa smo napovedali, da naj bi leta 2016 število naraslo.
Keywords: odklonsko vedenje, kriminaliteta, mladostniki, mladoletniki, osebnostne značilnosti, preprečevanje, vzgojni ukrepi, vzgojni zavodi, prevzgojni domovi, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2016; Views: 2269; Downloads: 369
Full text (862,53 KB) |
6. Psihološke razsežnosti policijskega poklica : diplomsko delo univerzitetnega študijaŠpela Jagodic, 2016, undergraduate thesis Abstract: Policisti v povezavi z značilnostmi, ki naj bi predstavljale tipično osebnost in potrdile obstoj tako imenovane osebnosti policistov, so zapolnili že marsikateri članek, del v reviji, knjigi, ipd., vendar pa do sedaj, kljub številnim raziskavam in domnevi o njenem obstoju, še ni bilo podanega nobenega končnega odgovora oziroma potrdila, zato si lahko vsak izmed nas ustvari in ohranja svoje mišljenje.
Govorimo lahko tudi o tako imenovanih osebnostnih značilnostih, ki naj bi se razvile zaradi narave dela in tako predstavljale steber vsakega uslužbenca policije. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je vsak posameznik unikaten, samosvoj in da ima vsak izmed nas drugačne lastnosti, ki so bodisi prirojene, bodisi prevzete oziroma ustvarjene zaradi okolja v katerem živi.
O samih značilnostih in osebnosti policistov bo govora tudi v diplomski nalogi. Najprej se bomo osredotočili na teoretični del in sicer na definicijo kaj policija je, kdo dejansko so ljudje, ki delajo v policiji in s čim se srečujejo, kakšne so njihove naloge in pravice, ipd. Ne bomo pozabili niti na opise tipičnih oziroma že splošno znanih značilnosti policistov, nekaj besed pa bomo namenili tudi psihološkemu delu, kjer bomo govorili o tem, kaj je osebnost, kaj nanjo vpliva, podali nekaj teorij različnih avtorjev, itd. V drugem delu diplomske naloge sledi empirični del z analizo ankete ter grafičnim prikazom z razlagami, pri katerih smo ugotavljali javno mnenje ljudstva o obstoju osebnosti policistov, tipičnih značilnostih in idealnem policistu.
Keywords: policija, policijsko delo, policisti, osebnostne lastnosti, značilnosti, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 926; Downloads: 119
Full text (736,00 KB) |
7. DINAMIČNO PODJETNIŠTVO IN RAZLIKE MED SPOLOMAErika Pšeničnik, 2015, master's thesis Abstract: Izraz dinamično podjetništvo lahko v današnjem času pogosto zasledimo. Označuje hitrorastoča podjetja, katerih vodje so dinamični podjetniki. Raziskovalec David Birch (1987) jih je poimenoval po izjemno hitrih, elegantnih in okretnih živalih gazele.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili dinamično podjetništvo po različnih avtorjih, vpliv na gospodarstvo ter dejavnike rasti dinamičnega podjetništva. Raziskovalci se strinjajo, da so gazele gonilo gospodarske rasti in glavni ustvarjalci novih delovnih mest. Nato smo opredelili vodjo dinamičnega podjetja, to je dinamični podjetnik, ki ga opredeljuje kar nekaj pojmov kot so kreativnost, predvidevanje tveganja, usmerjenost v uspeh, inovativnost, ipd. Ker se v podjetništvo vključujejo tudi ženske, čeprav v manjši meri, smo ugotavljali razlike med spoloma ter razloge za manjšo vključenost žensk v podjetništvo.
Za uspešne podjetnike, ki vodijo dinamična podjetja so značilne določene lastnosti, katere jih ločijo od nepodjetnikov. V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne značilnosti podjetnika: starost, izobrazba, delovne izkušnje, znanja in veščine, položaj v družini ter psihološke značilnosti podjetnika (potrebo po neodvisnosti, potrebo po dosežkih, naklonjenost tveganju, notranji nadzor, samoučinkovitost in inovativnost).
V aplikativnem delu magistrskega dela smo predstavili slovenska dinamična podjetja -gazele v letu 2014. Nato smo se osredotočili na osebnostne in psihološke značilnosti podjetnika in podjetnic. Zanimalo nas je, kateri spol ima bolj izraženo določeno lastnost. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da imajo podjetnice višjo izobrazbo in manj delovnih izkušenj kot podjetniki. Pri psiholoških značilnosti pa nismo zaznali statistično značilnih razlik med spoloma, vendar moramo rezultate jemati z določeno mero previdnosti. Zanimalo nas je tudi, če spol vpliva na dejansko rast dinamičnih podjetij in ugotovili, da ne.
Keywords: dinamično podjetništvo, gazele, dejavniki rasti dinamičnega podjetništva, dinamični podjetnik in podjetnica, razlike med spoloma, osebnostne značilnosti podjetnika, psihološke značilnosti podjetnika.
Published in DKUM: 20.08.2015; Views: 1939; Downloads: 290
Full text (1,68 MB) |
8. Osebnostne značilnosti serijskih morilcev : primer Aileen WuornosAjda Zore, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem opisala značilnosti serijskih morilcev. Najprej sem povzela več različnih avtorjev. Potem pa sem se osredotočila na avtorico Karmen Šterk in na njeno knjigo Serijski morilec normalen psihopat patološke matere.
Poskusila sem odgovoriti na vprašanja kot so: zakaj serijski morilci to počnejo, kako se vedejo v družbi, razlike med žensko serijsko morilko in moškim. Opisala sem značilnosti serijskih morilk, ter tipov, ki se med seboj razlikujejo. Podala sem tudi nekaj primerov, ki sem jih na kratko predstavila. Na koncu pa sem se posvetila primeru ženske serijske morilke, ki je danes ni več med nami in naj ne bi ustrezala nobenemu tipu serijske morilke, Aileen Wuornos. S tem sem tudi odgovorila na vprašanje, ali so tudi ženske lahko serijske morilke. Po Aileen je bil leta 2003 posnet tudi film z naslovom Pošast, vlogo morilke je odlično odigrala Charlize Theron.
Večkratne morilce lahko razdelimo v tri tipe:
- množični, opredeljen kot umor vsaj treh ljudi istočasno na istem prostoru;
- verižni, morilec ubije vsaj tri ljudi v obdobju tridesetih dni in zraven po navadi stori še druga kazniva dejanja;
- serijski, gre za umor vsaj treh ljudi v nekem časovnem razponu.
Umori serijskega morilca so si med seboj zelo podobni. Pomembno se je vprašati, kje in kdaj so se zgodili, kdo je žrtev, način umora ter zveza z morilcem. Tako lahko na podlagi teh odgovorov, že zmanjšamo krog osumljencev in s preiskovanjem pridemo do morilca. Serijskega morilca se velikokrat ne najde, dokler se sam ne odloči za korak razkritja. Razlogi za tako odločitev pa so lahko zelo različni. Veliko jih ima dovolj in bi radi odnehali, nekateri pa zaradi navdušenja povsem zgubijo nadzor nad seboj in postanejo površni.
Keywords: morilci, serijski morilci, serijske morilke, osebnostne značilnosti, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.05.2015; Views: 2074; Downloads: 620
Full text (264,93 KB) |
9. RAZVOJNE RAZLIKE VELIKIH PET OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI V POVEZAVI Z EMOCIONALNO REGULACIJO SKOZI OBDOBJE ZGODNJE IN SREDNJE ODRASLOSTINataša Gjura, 2013, master's thesis Abstract: Odraslost lahko definiramo kot daljše življenjsko obdobje, ki se deli na: obdobje zgodnje odraslosti, obdobje srednje odraslosti in obdobje pozne odraslosti (Papalia, Camp in Feldman, 1996). Številne spremembe, življenjski dogodki in značilnosti vsakega posameznika skupaj tvorijo procese in mehanizme za nastanek in razvoj osebnosti v življenjskih obdobjih (Caspi in Roberts, 2001). Namen magistrskega dela je bil pobliže spoznati obdobje zgodnje in srednje odraslosti, proces odraščanja in z odraščanjem povezane osebnostne spremembe, predvsem stabilnost, ter spremembe velikih petih značilnosti osebnosti. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili obdobje odraslosti, posebej zgodnjo in srednjo odraslost. Opisali smo razvojne naloge v posameznem obdobju in osebnostne spremembe v povezavi s čustveno regulacijo in kontrolo. Pri empirični raziskavi smo uporabili Vprašalnik BFI in Vprašalnik emocionalne regulacije in kontrole. Sodelovalo je 80 udeležencev, 50 % moških in 50 % žensk. Vzorec je bil porazdeljen tako, da je bilo 20 udeležencev iz prve polovice zgodnje odraslosti, 20 udeležencev iz druge polovice zgodnje odraslosti, 20 udeležencev iz prve polovice srednje odraslosti in 20 udeležencev iz obdobja druge polovice srednje odraslosti. Ugotovili smo, da se velikih pet značilnosti osebnosti sicer spreminja v obdobju zgodnje in srednje odraslosti in glede na spol, vendar te razlike niso statistično pomembne. Boljša emocionalna regulacija je povezana z osebnostno značilnostjo ekstravertnost, slabša pa s čustveno nestabilnostjo.
Keywords: zgodnja odraslost, srednja odraslost, osebnostne spremembe, osebnostne značilnosti, čustvena regulacija
Published in DKUM: 05.12.2013; Views: 4012; Downloads: 1143
Full text (940,61 KB) |
10. RAZLIKE MED PODJETNIKI IN PODJETNICAMI V SLOVENIJI: ŠTUDIJA PRIMERAMarjeta Sekavčnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega seminarja je bil ugotoviti kakšne so razlike med podjetniki in podjetnicami v Sloveniji in zakaj do njih prihaja. Tega smo se lotili tako, da smo diplomski seminar razdelili na dva večja dela in sicer na teoretični in empirični del oz. študijo primera.
Pri teoretičnem delu smo se najprej seznanili z osnovnimi pojmi podjetništva, spoznali kakšni so razlogi (motivi) podjetnikov in podjetnic, da se odločijo za podjetniško kariero, ugotovili kakšne so njihove osebnostne značilnosti ter proučili kakšno podjetništvo imamo v Sloveniji.
V študiji primera (v empiričnem delu) pa smo opravili intervju s podjetnikom in intervju s podjetnico. Z raziskavo smo primerjali pri katerih značilnostih se podjetnik in podjetnica med seboj razlikujeta. Iz opravljene raziskave lahko povzamemo, da se podjetnik in podjetnica med seboj razlikujeta glede na stopnjo in smer pridobljene izobrazbe, glede na pretekle delovne izkušnje ter glede na dejavnost, s katero se ukvarjata. Podjetnik in podjetnica pa sta si podobna po tveganju, saj nobeden ni nagnjen k visokemu tveganju, oba dva imata oz. sta imela vsaj enega izmed staršev (samozaposlenega) podjetnika in oba dva sta bila v družini najstarejša otroka.
Če primerjamo podjetnice in podjetnike v Sloveniji, lahko ugotovimo, da so si po določenih značilnostih precej podobni, po nekaterih pa se seveda razlikujejo. Razlikujejo se glede na motivacijo, pretekle delovne izkušnje, osebnostne značilnosti, glede na vrsto ustanovljenega podjetja in glede na vire sredstev, s katerimi ustanovijo podjetje.
Podjetnice in podjetniki se poleg prej naštetih značilnosti razlikujejo tudi po deležu novonastalih in ustaljenih podjetjih. Delež novonastalih in ustaljenih podjetij, ki jih ustanovijo in vodijo ženske je manjši, kot tisti, ki jih ustanovijo in vodijo moški, a po tem ne smemo napačno soditi, da so ženske pri vodenju manj sposobne in uspešne, kot moški.
Keywords: Podjetništvo, podjetnik, podjetnica, podjetništvo v Sloveniji, osebnostne značilnosti, razlike med podjetniki in podjetnicami, stereotipi.
Published in DKUM: 08.11.2013; Views: 2479; Downloads: 289
Full text (290,71 KB) |
