1. Povezava med osebnostnimi motnjami in prestopništvom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Škofljanec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava povezavo med osebnostnimi motnjami in prestopništvom ter na kratko oriše oblike terapij za prestopnike.
S proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo želeli dokazati povezavo med A, B in C skupino osebnostnih motenj in prestopništvom ter vpliv komorbidnosti oziroma kombinacij več osebnostnih motenj in zlorabe nedovoljenih substanc na prestopniško vedenje. Pri tem smo potrdili, da dejansko obstaja povezava med izvajanjem kaznivih dejanj in prestopniki z osebnostnimi motnjami skupine A in B, povezave med prestopništvom in osebnostnimi motnjami skupine C pa še niso dovolj raziskane in jih nismo mogli v celoti potrditi, tudi zato, ker osebnostne motnje skupine C že v osnovi temeljijo na strahu in zaskrbljenosti in tako redkeje vodijo do kaznivih dejanj. Predvidevali in potrdili smo, da več osebnostnih motenj v povezavi z zlorabo nedovoljenih substanc vodi v prestopništvo. Vse to smo prikazali s primeri iz resničnega življenja, ki prikazujejo prestopnike z osebnostnimi motnjami, na kratko orišejo njihovo življenje ter vrsto kaznivega dejanja.
Na osnovi pregledane literature lahko trdimo, da je povezava med kaznivimi dejanji in odvisnostjo od nedovoljenih substanc zelo izrazita, saj so številne študije potrdile, da so posamezniki, ki so bili odvisni od nedovoljenih substanc, izražali več psihopatskih lastnosti, imeli so specifične osebnostne profile in so bili storilci kaznivih dejanj.
V diplomskem delu na kratko opišemo še oblike terapij, ki bi prestopnikom omogočile vpogleg v lastno notranjost, jih odvrnile od novih prestopniških dejanj in jim pomagale pri hitrejši ponovni vključitvi v družbo. Te teme na začetku nismo imeli namena raziskati, a se je med pregledovanjem literature izkazala njena pomembnost, zato smo jo vključili v diplomsko delo.
Keywords: prestopništvo, osebnostne motnje, kazniva dejanja, komorbidnost, zloraba nedovoljenih substanc, terapije, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.09.2023; Views: 438; Downloads: 42
 Full text (1,83 MB) |
2. Ali obstaja povezava med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj? : magistrsko deloŽiga Kodrič, 2023, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z iskanjem povezave med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj. Cilj zaključnega dela je bil odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavi že v samem naslovu »Ali obstaja povezava med storilci kaznivih dejanj in osebnostnimi motnjami?« Osebnost je zgrajena iz osebnostnih značilnosti posameznika, ki se izoblikujejo že v otroštvu, nato pa se izoblikujejo skozi celotno življenje posameznika. Kadar pa so osebnostne značilnosti take, da povzročajo določene motnje v obnašanju, doživljanju in čustvovanju posameznika, govorimo o osebnostnih motnjah. Osebnostne motnje so tako nespremenljive osebnostne poteze pri ljudeh, ki povzročajo težave pri njihovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju v interakciji z ostalimi. V priročniku DSM-V, izdanem s strani Ameriškega združenja psihiatrov, najdemo razlikovanje desetih osebnostnih motenj, uvrščenih v tri skupine A, B in C. Vsaka izmed motenj ima svoje specifične značilnosti zaradi česar so nekateri ljudje bolj podvrženi k nasilnemu in deviantnemu vedenju kot drugi. Kadar taki posamezniki storijo kaznivo dejanje, jim lahko zaradi osebnostne motnje pripišejo status neprištevnega storilca, kar pomeni, da bo njihova kazen odslužena na posebnem oddelku za prestajanje kazni – oddelku za forenzično psihiatrijo. Kazensko odgovornost in institut neprištevnosti podrobno ureja slovenski Kazenski zakonik. S pomočjo intervjuja z vodjo enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor, dr. Miranom Pustoslemškom in z podrobno analizo že opravljenih raziskav glede prevalence osebnostnih motenj med zaporsko populacijo v različnih državah, smo ugotovili, da obstaja povezava med antisocialno osebnostno motnjo in povečanim tveganjem za storitev kaznivega dejanja. Prav tako obstajajo povezave z mejno, narcisistično in paranoidno osebnostno motnjo in storitvijo kaznivega dejanja. Tveganje za storitev in ponovitvena nevarnost pa sta še večji, če obstajajo druga pridružena stanja kot so zloraba substanc, psihoze, shizofrenija in negativni vplivi okolja.
Keywords: osebnostne motnje, storilci kaznivih dejanj, antisocialna osebnostna motnja, neprištevnost, forenzična psihiatrija, magistrska dela
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 557; Downloads: 114
Full text (1,26 MB) |
3. Samomorilnost morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBelma Hodžić, 2020, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej opredelimo pojme, kot so samomor, morilci, serijski in množični morilci, pri čemer nas zanimajo samomori na splošno, značilnosti posameznih vrst morilcev, tipologije, vzroki, motivi ter osebnostne lastnosti morilcev, saj je za razumevanje pojava samomorov med njimi pomembno, da jih na začetku vsaj na kratko spoznamo. Poleg posameznih skupin morilcev v nadaljevanju raziščemo še povezavo med samomorilnostjo in morilci, serijskimi in množičnimi morilci. Tu nas zanimajo predvsem vrste storilcev oziroma umorov, morilčevi motivi, katere osebnostne motnje so pogoste pri morilcih, ki po umoru izvršijo samomor, ter kako prijetje storilca vpliva na stopnjo samomorilnosti. V tem delu skozi raziskave dobimo bolj jasen vpogled v pojav samomorilnih umorov iz Združenih držav Amerike in sveta z izjemo Slovenije, kjer se s takšnimi dejanji in storilci nismo pogosto srečevali.
V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med samomorilnostjo in tremi skupinami morilcev. Pri iskanju odgovorov so nam v pomoč postavljene hipoteze. Skozi raziskavo tuje literature poskušamo najti odgovore na zastavljena vprašanja, in sicer ali so vzroki za samomor enaki pri vseh treh skupinah morilcev, kako na stopnjo samomorilnosti vpliva prijetje storilca ter ali osebnostne značilnosti vplivajo na stopnjo samomorilnosti pri posameznih skupinah morilcev. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnja raziskovalna dela, saj bi tako pripomogli k boljšemu razumevanju, večji ozaveščenosti ljudi o pojavu samomorilnih umorov, posledično pa tudi k preprečevanju takšnih dejanj.
Keywords: diplomske naloge, samomor, morilci, serijski morilci, množični morilci, osebnostne motnje
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 937; Downloads: 122
Full text (505,42 KB) |
4. Osebnostne značilnosti in identitetne težave mladih na prehodu v odraslostKim Caf, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na (psihopatološke) osebnostne značilnosti in identitetne težave pri mladih na prehodu v odraslost. Gre za razvojno obdobje od konca mladostništva pa vse skozi dvajseta leta – 18 do 25/27 let. Za večino mladih v razvitih državah je to obdobje velikih sprememb in pomembnih odločitev. Zaradi spremenljivosti življenja v tem obdobju smo se osredotočili na stabilnost identitete in (psihopatološke) osebnostne značilnosti. Zanimalo nas je, kako se to povezuje s starostjo (v času prehoda v odraslost) in kako se med seboj razlikujejo moški ter ženske. Dodatno nas je zanimala še primerjava med študenti različnih smeri. Naš vzorec so sestavljali študenti (N = 162) iz različnih študijskih smeri (zdravstvene smeri, psihoterapija, pravo, ekonomija in tehnične smeri), ki jih uvrščamo v zdravo populacijo. V pisni obliki so izpolnili tri vprašalnike: Vprašalnik osebnostne organizacije (IPO), Vprašalnik motenj osebnosti (VMO-2) in Osebnostni vprašalnik za DSM-5 (PID-5). Ugotovljene so bile nekatere pomembne razlike med spoloma (glede osebnostnih dimenzij negativnega čustvovanja, antagonizma in nekaterih motenj osebnosti). V skladu s pričakovanji smo prav tako ugotovili, da se s starostjo izraženost vseh motenj na osebnostnem področju zmanjšuje, identiteta in obrambno-varovalni mehanizmi pa postajajo vse bolj zreli. V obdobju prehoda v odraslost lahko opazimo tudi upad osebnostne dimenzije negativnega čustvovanja in ugotavljamo, da osebnostni razvoj znotraj prehoda v odraslost poteka v smeri bolj prilagojenega psihološkega delovanja.
Keywords: prehod v odraslost, identitetna zmedenost, obrambni mehanizmi, motnje osebnosti, osebnostne značilnosti
Published in DKUM: 18.02.2020; Views: 2394; Downloads: 567
Full text (821,71 KB) |
5. Prednosti in slabosti kongruentnega negovalnega modelaDarja Ramšak Tešić, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: V socialnovarstvenih ustanovah se v večini primerov poslužujemo konvencionalnih metod dela. V Sloveniji smo leta 2014 pričeli z izobraževanjem o kongruentnem negovalnem modelu (KNM). Osnovna ideja modela je nega, ki namesto »obravnave« simptomov in naravnanosti na diagnozo temelji na skladnem odnosu.
Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je poznavanje modela med zaposlenimi v institucijah socialnega varstva, njihov odnos do uvajanja KNM v delovni proces in kakšni so po mnenju zaposlenih učinki uvajanja modela v omenjene institucije ter ali se ugotovljene spremembe ujemajo z ugotovitvami v raziskavah.
Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni in kavzalni neeksperimentalni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketiranjem dveh institucij, ki izvajata storitve socialnega varstva. V raziskavo je bilo vključenih 114 oseb. Zbrane podatke smo statistično obdelali z Mann-Whitneyjevim in Wilcoxonovim preizkusom in hipoteze interpretirali z deskriptivno statistiko spremenljivk.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je v ustanovi, ki ima uveden model, izboljšalo sodelovanje med zaposlenimi in stanovalci (63,6 %). Kot prednosti so izpostavljeni stalnost kadra, boljše medsebojno zaupanje in organizacija dela, kot pomanjkljivosti pa pomanjkanje kadra, slabše poznavanje ostalih stanovalcev v primeru nočnega dela in neustrezne arhitekture domov. Prav tako so rezultati pokazali, da je kakovost delovnega okolja nekoliko boljša v ustanovi, kjer ne izvajajo KNM, vendar razlike med skupinama niso statistično značilne (p > 0,05).
Diskusija in zaključek: zaposleni opisujejo KNM kot dober, saj omogoča več individualnega pristopa stanovalcu, stalnost kadra in pozitivno vpliva na organizacijo dela. Ob tem prihaja do nesoglasij zaradi velikih pričakovanj vodij, neustrezne arhitekture domov in pomanjkanja kadra.
Keywords: osebnost, osebnostne motnje, medosebni odnos, motivacija, empatija, psihiatrična zdravstvena nega.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 2006; Downloads: 219
Full text (864,39 KB) |
6. Obravnava mladostnika z mejno osebnostno motnjoŠpela Wussar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Mejna osebnostna motnja je ena izmed osebnostnih motenj skupine B. Za njo je značilna tendenca k impulzivnemu vedenju brez ozira na posledice, nepredvidljivo razpoloženje z izbruhi čustev in nezmožnostjo nadzorovanja vedenjskih izpadov. Najpogosteje se diagnosticira v adolescenci.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. Kot instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki smo ga s pomočjo spletnega družbenega omrežja objavili v ciljne skupine, v katerih se študentje zdravstvene nege združujejo.
Ugotovili smo, da več kot 53 % študentov, pred anketo za mejno osebnostno motnjo še ni slišala ali ne vedo če so. Kljub temu pa so anketirani vedno v veliki večini izbrali pravilen odgovor. Tako jih je kar 84 % pravilno odgovorilo, da mejna osebnostna motnja predstavlja čustveno neuravnovešenost. Prevalenca števila pravilnih odgovorov je konstantno sovpadala z naraščanjem letnika študija. Hipoteze, nismo mogli potrditi, saj je bila p-vrednost pri chi-square testu večja od 0,05.
Medicinska sestra lahko le z boljšim poznavanjem mejne osebnostne motnje izbere ustrezen pristop do pacienta in mu s tem zagotovi tudi boljšo oskrbo. Adolescenti so občutljiva starostna skupina, zato morajo biti zdravstveni delavci še toliko bolj pozorni kako do njih pristopajo.
Keywords: osebnostne motnje, adolescenca, psihiatrična zdravstvena nega
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 2054; Downloads: 276
Full text (1,19 MB) |
7. Obravnava pacientov z osebnostnimi motnjamiUrška Škrjanec, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Osebnostne motnje so ena najpogostejših kliničnih entitet v psihiatrični praksi. Namen diplomskega dela je predstaviti osebnostne motnje, vrste osebnostnih motenj, vzroke ter zdravljenje le teh ter ugotoviti ali se število sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji od leta 2010 do leta 2016 povečuje ali upada; katere so najpogosteje diagnosticirane osebnostne motnje; katere so najpogosteje diagnosticirane spremljevalne duševne motnje ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientov z osebnostnimi motnjami.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za potek raziskave smo uporabili računalniški program »BIRPIS« v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji.
Rezultati: Rezultati raziskave predstavijo pojav pomembnejših osebnostnih motenj in njihovih spremljevalnih diagnoz v eni izmed psihiatričnih bolnišnic. Ugotovljeno je bilo, da sta najpogosteje obravnavani osebnostni motnji, čustveno neuravnovešena ter disocialna osebnostna motnja. Naslednja najpogostejša je skupina ostalih opredeljenih osebnostnih motenj, ki pa jih v tem diplomskem delu posebej ne obravnavamo. Prav tako je v omenjeni psihiatrični bolnišnici ugotovljen trend upadanja sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v razponu od leta 2010 do vključno z letom 2016.
Sklep: Osebnostne motnje je treba osveščati in prepoznavati, prav tako pa celovito obravnavati. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da osebnostne motnje ostajajo pomemben dejavnik na področju psihiatrije.
Keywords: Osebnost, osebnostne motnje, psihiatrična zdravstvena nega.
Published in DKUM: 07.06.2017; Views: 2463; Downloads: 268
Full text (692,80 KB) |
8. Patološke osebnostne poteze odraslih oseb z depresivnimi značilnostmiDeborah Marko, 2017, master's thesis Abstract: Depresija je duševna motnja, katere povod lahko razumemo v kombinaciji posameznikove osebnostne ranljivosti in stresnega življenjskega dogodka. Če osebnost razumemo kot celoto posameznikovih lastnosti in potez, ki se gibljejo na kontinuumu od povprečno do nadpovprečno izraženih, bi pri slednjih lahko govorili o osebnostnih motnjah. Pri tem motnje osebnosti razumemo kot skrajno poudarjene osebnostne poteze določenega tipa, ki vodijo v osebne težave ali oškodovanost na socialnem, zaposlitvenem ali drugem področju posameznikovega življenja. Modelov razumevanja odnosa med depresijo in motnjami osebnosti je več, pri raziskovanju pa moramo upoštevati tudi morebiten vpliv akutne depresije na rezultate samoocenjevalnih vprašalnikov osebnosti.
Namen naše raziskave je bil odkriti povezanost med depresivnostjo in patološkimi osebnostnimi potezami. Pri tem smo depresivnost obravnavali z dveh vidikov: z vidika stopnje trenutne depresivnosti, kar smo merili z Beckovim vprašalnikom depresivnosti (BDI), in z vidika zgodovine depresivne motnje, pri čemer smo udeležence raziskave uvrstili v eno izmed treh raziskovalnih skupin (skupina brez zgodovine depresivne motnje, skupina z vsaj eno preteklo depresivno epizodo in skupina z diagnozo depresivne motnje). Iskali smo povezave med potezami posameznih motenj osebnosti in depresivnostjo, prav tako pa nas je zanimalo, ali so patološke osebnostne poteze povezane s hujšimi oblikami depresije v smislu večjega števila poslabšanj in hospitalizacij, bolj intenzivno izražene depresivne simptomatike in bolj zgodnjega pojava prve depresivne epizode.
Raziskovalni vzorec je sestavljalo 176 oseb, razdeljenih v omenjene tri raziskovalne skupine. Udeleženci so odgovorili na vprašalnik demografskih značilnosti, izpolnili kratko obliko Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI) in vprašalnik motenj osebnosti (DIP-Q), ki omogoča vpogled v osebnostno patologijo z dimenzionalnega in kategorialnega vidika. Štiri raziskovalne hipoteze smo analizirali z bivariatnimi in multivariatnimi statističnimi analizami.
Rezultati kažejo, da imajo osebe z depresivnimi značilnostmi visoko izražene poteze vseh motenj osebnosti, prevladujejo značilnosti izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, paranoidne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, najnižje pa se z depresivnostjo povezujejo značilnosti antisocialne, histrionične in narcisistične motnje. Relapsi depresivne motnje so pogostejši pri osebah z značilnostmi izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, pri slednjih so pogostejše tudi hospitalizacije. V primerjavi z osebami, ki so že doživele depresivno epizodo in nimajo pomembno visoko izraženih patoloških osebnostnih potez, je depresivna simptomatika izrazitejša pri tistih z visoko izraženimi potezami katere koli motnje osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisitične. Vpliva osebnostne patologije na zgodnejši začetek depresivne motnje v naši raziskavi nismo ugotovili. Poudarjamo, da je s fenomenološkega vidika stopnja depresivnosti visoko povezana s stopnjo izraženosti značilnosti vseh motenj osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisistične, zato odsvetujemo oceno osebnostne strukture tekom akutne depresivne epizode, če pri tem uporabljamo samo samoocenjevalne tehnike.
Na podlagi rezultatov naše raziskave in primerjav z drugimi študijami zaključujemo, da psihološka ocena osebnostne strukture oseb z depresivnimi značilnostmi omogoča jasnejši vpogled v jedro psihopatologije in individualiziran načrt zdravljenja, ki naj ob farmakoloških metodah vključuje tudi psihoterapevtske intervencije.
Keywords: Depresija, osebnostne poteze, motnje osebnosti, komorbidnost, BDI, DIP-Q
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 2460; Downloads: 261
Full text (1,10 MB) |
9. ZNAČILNOSTI BULIMIJE NERVOZE IN ORTOREKSIJE NERVOZE V POVEZAVI S TEORIJO STILOV NAVEZANOSTI, NARCISISTIČNIMI POTEZAMI IN PATOLOŠKO UPORABO INTERNETAMatej Miklavčič, 2016, master's thesis Abstract: Motnje hranjenja danes predstavljajo velik problem na področju duševnega zdravja. V pričujočem delu bomo obravnavali bulimijo nervozo (BN), za katero je značilno ponavljajoče se obdobje prenajedanja s hrano v krajših časovnih intervalih, ki jim sledijo neustrezni kompenzatorni vedenjski vzorci, namenjeni preprečevanju pridobivanja telesne teže. Obravnavali bomo tudi novejšo obliko motenj hranjenja ortoreksijo nervozo (ON), za katero je značilna patološka obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano, ki pušča posledice na različnih plasteh posameznikovega delovanja. Magistrsko delo ugotavlja povezanost teh dveh terminov z različnimi temeljnimi lastnostmi oseb, ki kažejo nagnjenost/obolelost z motnjami hranjenja, s stili navezanosti, z narcisističnimi osebnostnimi potezami ter s patološko uporabo interneta. V raziskavi je sodelovalo 251 oseb (101 moški in 150 žensk). Udeleženci raziskave so izpolnjevali vprašalnik motenj hranjenja EDI-3, vprašalnik medosebnih odnosov RQ, vprašalnik ortoreksije ORTO-15, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik odvisnosti od interneta IAT. Rezultati so pokazali, da se ON pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Razlike v indeksu telesne mase (ITM) pri osebah, nagnjenih k BN, niso bile statistično pomembne. Pri preverjanju temeljnih lastnost se je potrdilo, da imajo osebe, ki izkazujejo nagnjenost k BN, nizko samospoštovanje, so manj zadovoljne z lastnim telesom ter kažejo višji pretiran nadzor (asketizem, perfekcionizem). Pri povezavi med nagnjenostjo k ON in dimenzijami narcisizma ni bilo pomembnih statističnih razlik. Pri vprašalniku medosebnih odnosov RQ so osebe, nagnjene k BN in ON, izkazovale varen stil navezanosti, pri čemer ni prišlo do pomembnih statističnih povezav pri preokupiranem, plašljivem in odklonilnem stilu navezanosti. Prav tako ni prišlo do pomembnih statističnih povezav med nevarnim stilom navezanosti, narcisizmom ter nagnjenostjo k BN. Podlestvica vprašalnika EDI-3, ki meri kakovost medosebnih odnosov, je pokazala, da pri osebah, ki so nagnjene k BN, ne prihaja do primanjkljajev na tem področju. Raziskali smo tudi povezavo med patološko uporabo interneta ter nagnjenostjo k BN, ki se je izkazala za statistično pomembno. Razvojna meja motenj hranjenja se vse bolj premika k zgodnejšim obdobjem, zato je razumevanje in raziskovanje dejavnikov tveganja toliko bolj pomembno. Rezultati dela kažejo na povezanost nekaterih konceptov ter pomembnost raziskovanja slednjih v nadaljnjih raziskavah.
Keywords: Bulimija nervoza, ortoreksija nervoza, motnje hranjenja, stili navezanosti, patološka uporaba interneta, narcisistične osebnostne poteze, samozavest
Published in DKUM: 03.02.2017; Views: 2428; Downloads: 480
Full text (1,15 MB) |
10. Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeveZlatko Kozole, 2016, undergraduate thesis Abstract: Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja je zelo obširna tema, saj se moramo zavedati, da je spoznavanje osebnosti ena najzahtevnejših in najtežjih nalog celotne psihološke znanosti. Zavedati se moramo, da smo ljudje individuumi in se med sabo razlikujemo po sami osebnosti, osebnostnih lastnostih, po okolju v katerem živimo in s katerim smo v interakciji, po bioloških preddispozicijah in še bi lahko naštevali. Osebnost je torej kompleksno organizirana celota, ki jo sestavljajo značaj, temperament, sposobnosti in konstitucija. Za razumevanje osebnosti je torej pomembno poznavanje teorij osebnosti, ki nam vsaka iz svojega zornega kota poizkuša razložiti dinamiko in delovanje človeškega uma.
Prav tako je razlaga vzrokov kriminalitete že od nekdaj aktualna tema mnogih raziskav in študij. Raziskovanje vzročnosti kriminalitete je skozi zgodovino privedlo do velikega števila kriminoloških teorij, katere so vzroke kriminalitete razlagale s pomočjo socioloških, bioloških in psiholoških znanosti. Kriminološke teorije, ki so nastale so zelo pomembne pri razumevanju človekovega protipravnega ravnanja in pojasnjevanju, zakaj se nekdo vede v nasprotju z družbenimi normami.
Pomembno vlogo pri nastanku kriminalnega vedenja imajo tudi motnje osebnosti. Motnje osebnosti se kažejo skozi doživljanje in vedenje, ki občutno odstopa od pričakovanj posameznikove kulture. Kažejo se lahko na področjih mišljenja, čustvovanja, odnosov z drugimi ljudmi in obvladovanju impulzivnosti. Motnje osebnosti delimo na motnje podobne psihozam, motnje podobne nervozam, motnje iz zavrtosti osnovnih potreb ter motnje sociopatskega kroga. Veliko povezavo s kriminaliteto imajo tudi spolne deviacije, razpoloženjske motnje, zloraba alkohola in drog ter disocialno vedenje. V zaključku naloge je predstavljen primer Josefa Fritzla, kateremu so diagnosticirali kombinirano motnjo osebnosti z narcističnim, nezrelim čustvovanjem in spolno deviacijo.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, osebnost, osebnostne lastnosti, motnje osebnosti, teorije osebnosti, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 2015; Downloads: 220
Full text (730,94 KB) |
