| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vodstveno vedenje, osebnostna čvrstost, anksioznost in samozavest trenerjev in trenerk v ekipnih in individualnih športih : magistrsko delo
Mojca Marinič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vodstveno vedenje trenerja in nekatere njegove osebnostne lastnosti (čvrstost, anksioznost in samozavest). Trenerji predstavljajo specifično populacijo in pomembno vplivajo na športnike tudi z načinom vodenja. Na vodenje vplivajo različni dejavniki (značilnosti trenerja, značilnosti situacije, značilnosti športnikov). Preverjali smo, ali se vodstveno vedenje trenerjev razlikuje glede na spol in ali obstajajo razlike v vodenju glede na nekatere značilnosti športa. Med seboj smo primerjali trenerje v ekipnih in individualnih športih ter trenerje, ki delujejo v športih, kjer so naloge bolj ali manj variabilne. Zanimalo nas je tudi, ali na vodenje vplivajo tudi nekatere trenerjeve osebnostne značilnosti. Naš vzorec je bil sestavljen iz trenerjev in trenerk različnih športov (N = 146). Preko spletne strani 1ka so udeleženci izpolnili dva vprašalnika: Lestvico vodenja v športu in Vprašalnik osebnostne čvrstosti, anksioznosti in samozavesti. Našli smo razliko med spoloma glede treninga in poučevalnega vedenja. Več tega vedenja kažejo trenerji. Ugotovili pa smo tudi pomembno razliko med trenerji ekipnih in individualnih športov glede uporabe demokratičnega vedenja, kjer so bili trenerji v individualnih športih bolj demokratični. Med trenerji, ki delujejo v športih z bolj oziroma manj variabilnimi nalogami, statistično pomembnih razlik nismo našli. Statistično pomembno korelacijo pa smo našli med trenerjevo samozavestjo in nudenjem pozitivne povratne informacije. Ugotovili smo, da so bolj samozavestni trenerji redkeje uporabljali pozitivno povratno informacijo.
Keywords: vodenje v športu, Lestvica vodenja v športu, osebnostna čvrstost, anksioznost, samozavest
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 816; Downloads: 160
.pdf Full text (1001,21 KB)

2.
Spoprijemanje s stresom in osebnostna čvrstost pri mladostnikih
Tamara Pukšič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava strategije spoprijemanja s stresom in/v povezavi z osebnostno čvrstostjo mladostnikov. Namen oziroma cilj teoretičnega dela magistrskega dela je bil predstaviti pojem mladostništva in stresa ter značilnosti strategij spoprijemanja s stresom. Ker nas je v magistrskem delu zanimalo, kako se s stresom spoprijemajo mladostniki, koliko so osebnostno čvrsti in kako se ti področji povezujeta med seboj, smo želeli predstaviti tudi osebnostno čvrstost, z njo povezane pojme, kot je odpornost, in njeno povezanost s strategijami spoprijemanja s stresom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 143 mladostnikov in mladostnic. Zanimalo nas je, katere strategije uporabljajo, ko se soočajo s stresnimi situacijami. Prav tako smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki osebnostno čvrsti, kadar se soočajo z različnimi izzivi v življenju. Pri tem smo preučili razlike v odgovorih glede na spol, starost in učni uspeh. Na koncu smo ugotavljali povezanost med strategijami spoprijemanja s stresom in osebnostno čvrstostjo. Rezultati so pokazali, da mladostniki in mladostnice v povprečju enakovredno izbirajo strategije spoprijemanja s stresom. Največje razlike so se pokazale pri humorju, s katerim se mladostniki v večji meri odzovejo na stres, in pri iskanju emocionalne socialne podpore, kjer se mladostnice v stresnih situacijah v povprečju pogosteje odločijo poiskati emocionalno socialno podporo. Mladostniki v srednji adolescenci kažejo v primerjavi z mladostniki v zgodnji adolescenci pogostejšo uporabo aktivnega in načrtnega spoprijemanja s stresom. Mladostniki z višjim učnim uspehom se uspešneje spoprijemajo s stresom kot mladostniki z nižjim učnim uspehom, saj v povprečju pogosteje uporabljajo strategije, ki vodijo v konstruktivno spoprijemanje s stresom. Glede na rezultate osebnostne čvrstosti mladostnikov smo ugotovili, da dekleta dosegajo višjo osebnostno čvrstost kot fantje. Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja zveza med osebnostno čvrstostjo in na problem osredotočenimi strategijami spoprijemanja s stresom. Posameznik, ki stresne situacije jemlje kot izziv in priložnost za osebnostno rast ter je angažiran, pogosteje uporablja na problem osredotočene strategije spoprijemanja s stresom. Posameznik se stresnih situacij loti aktivno in načrtno, pretehta možne korake, stopi v akcijo in prav tako pozitivno ponovno oceni stresorje ter jih ne zanika, ne beži pred njimi ali jih »pomete pod preprogo«.
Keywords: mladostništvo, spoprijemanje s stresom, strategije spoprijemanja s stresom, osebnostna čvrstost, odpornost
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 2459; Downloads: 393
.pdf Full text (935,29 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica