| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Pravni vidiki preizkušanja terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju s pregledom aktualne sodne prakse : magistrsko delo
Vanja Marolt Žižek, 2023, master's thesis

Abstract: Postopki zaradi insolventnosti so namenjeni čim boljšemu poplačilu upnikov v primeru neplačevitosti dolžnika. Eden izmed postopkov zaradi insolventnosti je postopek osebnega stečaja. Upniki svoje pravice v stečajnih postopkih uveljavljajo s prijavo svojih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajno maso dolžnika, ki jih stečajni upravitelj nato preizkusi ter se o priznanju ali nepriznanju le teh izreče v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Upniki osnovnemu seznamu lahko nasprotujejo z vložitvijo ugovora, v posledici česar stečajni upravitelj sestavi dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, v katerega vnese izjave upnikov o prerekanju. Sodišče o preizkusu terjatev izda sklep, skladno s katerim mora stečajni upravitelj pripraviti končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev. Skupaj predstavljata pravno podlago za razdelitev stečajne oziroma razdelitvene mase med upnike. S pomočjo institutov ločitvene in izločitvene pravice upniki varujejo svoje stvarne pravice in jim v razmerju z drugimi upniki nudita boljše izhodišče. Upnik, ki je imetnik ločitvene pravice, lahko namreč doseže, da se iz izkupička predmeta ločitvene pravice poplača pred ostalimi upniki. Lastnik stvari, ki je v posesti stečajnega dolžnika, v stečajnem postopku pridobi položaj izločitvenega upnika. S svojo izločitveno pravico lahko doseže izločitev njegove stvari iz stečajne mase dolžnika in njeno izročitev. Za prijavo in preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo pravila o prijavi in preizkusu terjatev. Magistrska naloga z naslovom »Pravni vidiki preizkušanja terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju s pregledom aktualne sodne prakse« bo bralcu predstavila pojem insolventnosti in postopke zaradi insolventnosti, predvsem pa se znotraj njih posvetila obravnavanju postopka osebnega stečaja, pojmov ločitvena in izločitvena pravica, postopka prijave terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju in pravnih vidikov preizkusa terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Glede pomembnih vprašanj preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic bo naloga skozi pregled aktualne sodne prakse, poskušala ugotoviti, kako se teorija uresničuje v praksi.
Keywords: insolventnost, stečajni postopek, osebni stečaj, terjatev, priznana terjatev, prerekana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, preizkus terjatev, preizkus ločitvene pravice, preizkus izločitvene pravice, osnovni seznam preizkušenih terjatev
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 409; Downloads: 133
.pdf Full text (7,20 MB)

2.
Ureditev osebnega stečaja v luči nove zakonodaje
Alen Zemljič, 2023, master's thesis

Abstract: Institut osebnega stečaja je po 15 letih obstoja v družbi, ki nas obdaja, vse bolj sprejemljiv in vse pogosteje uporabljen s strani oseb, ki so se znašle v prezadolženem brezizhodnem položaju. Z leti je institut osebnega stečaja vse bolj priljubljen. Njegovo priljubljenost pa so v svoje dobro z zlorabljanjem izkoriščali določeni dolžniki, ki so bili sicer zmožni poravnati svoje obveznosti, vendar je bil s prikritjem premoženja njihov namen doseči odpust obveznosti v celoti. Institut osebnega stečaja v prvi vrsti zagovarja uresničevanje pravice do poplačila upnikov ter novega začetka. Pomen načela enakopravnosti, ki predstavlja eno izmed temeljih načel instituta osebnega stečaja, je, da se v postopku osebnega stečaja upnike enakopravno obravnava oz. poplača v enakih deležih. V magistrskem delu je uvodoma proučena in predstavljena zakonska ureditev osebnega stečaja v Sloveniji, ki so je deležne insolventne in prezadolžene osebe. V osrednjem delu so proučene in predstavljene novosti novele ZFPPIPP-H. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se posredno prispeva h krepitvi načela zagotavljanja optimalnih pogojev za poplačilo upnikov, ki izvirajo in jih zasledujejo Uncitralove zakonodajne smernice insolventnega prava (Uncitral legislative guide on insolvency law, 2005). Eden izmed bistvenih ciljev navedenih smernic je zagotovitev čim večje ohranitve dolžnikovega premoženja. Le na ta način se ob izjemi predpostavke, da dolžnik pred postopkom osebnega stečaja resnično ni imel ničesar v svoji lasti, zagotavlja, da upniki po koncu stečajnega postopka ne bodo ostali povsem brez poplačila. V delu je nadalje za jasnejšo in preglednejšo predstavo področja in dogajanja na področju osebnih stečajev izvedena analiza statističnih podatkov osebnih stečajev v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju raziskave je proučena in na kratko predstavljena ureditev osebnega stečaja v tuji pravni ureditvi – Avstriji. Sledi primerjava ureditev osebnega stečaja med Slovenijo in Avstrijo. V sklepnem dejanju je podano razmišljanje o priporočilih in predlogih, s katerimi bi se lahko prispevalo k učinkovitejši ureditvi osebnega stečaja v Sloveniji. Dani predlogi bi imeli tudi posreden vpliv na večje zaupanje javnosti in udeležencev (predvsem upnikov) v institut osebnega stečaja in bi prispevali k izboljšanju njegove ureditve.
Keywords: osebni stečaj, postopek osebnega stečaja, insolventnost, odpust obveznosti, predlog predpisa ZFPPIPP-H, dolžnik, upnik, načelo.
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 245; Downloads: 43
.pdf Full text (2,16 MB)

3.
Prisilna prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in pravne značilnosti odpusta obveznosti : magistrsko delo
Janja Motaln, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 965; Downloads: 303
.pdf Full text (745,19 KB)

4.
Fikcija prijave izločitvene pravice : magistrsko delo
Urška Cmok, 2021, master's thesis

Abstract: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Keywords: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Published in DKUM: 25.02.2021; Views: 2217; Downloads: 434
.pdf Full text (1,54 MB)

5.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Keywords: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1583; Downloads: 139
.pdf Full text (2,14 MB)

6.
Prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev, zunajzakonskih partnerjev ter partnerjev v partnerski zvezi na podlagi aktualne sodne prakse : magistrsko delo
Staša Gjerek, 2019, master's thesis

Abstract: Premoženjska razmerja med zakonci (v nadaljevanju z njimi izenačenimi zunajzakonskimi partnerji ter partnerji v partnerski zvezi) so kompleksne narave, saj v času trajanja partnerske skupnosti prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij, skupnega ter posebnega premoženja. Že na začetku je potrebno opozoriti, da skupno premoženje sestavljajo premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze, medtem ko posebno premoženje lahko opredelimo kot premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Dandanes so mladi zaradi finančne negotovosti postavljeni v položaj, ko živijo doma ter tako vlagajo sredstva in delo v premoženje, ki je v lasti staršev ali tretjih oseb. Posledično prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij ter vlaganj, predvsem posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje, podjetniškega vlaganja ter drugih primerov, ki imajo za posledico vzpostavitev stvarnopravnih ter obligacijskih učinkov. Po pravilih obligacijskega prava ima zakonec, ki vlaga, splošni verzijski zahtevek, pravila stvarnega prava pa kot izhodišče napotujejo na uporabo pravil 48. člena SPZ, ki graditelju ne priznava lastninske pravice, temveč zahtevek za povrnitev tistega, za kar je bil lastnik obogaten. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja v zvezi z zahtevkom, ki zakoncu pripada na podlagi vlaganj, za kar se je povečala vrednost nepremičnine. Gre predvsem za vprašanja, od koga lahko zakonec zahteva nazaj tisto, kar je vložil, v kakšnem času ter kakšnem obsegu. Med drugim pravila Družinskega zakonika glede premoženjskih razmerij med zakonci posegajo na področje vlaganj zakoncev, saj v primeru, če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko zakonca sporazumeta o obstoju in višini ter zavarovanju terjatve, ob upoštevanju pravil stvarnega prava ter zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Prav tako imata zakonca po novi ureditvi precej več možnosti v primeru izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega izmed njiju. S sprejetjem Družinskega zakonika je bil odpravljen kogentni, sicer veljavni zakoniti premoženjski režim in po novem imata zakonca možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter svobodno ureditev premoženjskega režima. S sklenitvijo omenjene pogodbe, pa se pojavljajo številna vprašanja, predvsem glede publicitetnega učinka registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter dolžnosti in skrbnosti tretjih oseb o stanju vpisov, ki izhajajo iz registra, glede nadrejenosti ter podrejenosti premoženjskega statusa partnerjev. Ugotovimo lahko, kako pomembna je ureditev premoženjskega režima v času trajanja partnerske skupnosti, da kasneje, predvsem ob razvezi, ne prihaja do problemov ter s tem povezanimi postopki.
Keywords: Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, skupno premoženje, posebno premoženje, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, podjetniško premoženje zakoncev, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje, obogatitveni zahtevek, povečanje vrednosti nepremičnine, osebni stečaj zakonca.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1786; Downloads: 372
.pdf Full text (1,11 MB)

7.
Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja : magistrsko delo
Neža Peternelj, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati položaj upnikov in način uveljavljanja njihovih zahtevkov v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja že iz naslova magistrskega dela »Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja«, sem se pri pisanju osredotočila na ločitvene in izločitvene upnike, ki jih obravnavamo kot stvarnopravne upravičence. Začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na ločitveno in izločitveno pravico, niti na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Zakon določa le posebna pravila za njihovo uveljavljanje v stečajnih postopkih. Ločitveni upniki so upniki, ki imajo do stečajnega dolžnika zavarovane terjatve (največkrat gre za zastavno pravico) in so upravičeni do prednostnega poplačila njihovih terjatev iz premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico. Ločitveni upniki se v primerjavi z navadnimi upniki poplačajo iz posebne razdelitvene mase. Njihov prednostni položaj je upravičen z dejstvom, da so si že predhodno na določenem premoženju stečajnega dolžnika izposlovali prednostno poplačilno upravičenje. Izločitveni upniki se ne poplačajo iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kot to velja za ločitvene upnike. Namen prijave izločitvene pravice v vseh stečajnih postopkih je v tem, da se stečajnega upravitelja obvesti, da določena stvar ne pripada stečajnemu dolžniku in kot taka ne more biti predmet stečajne mase. Pravica izločitvenega upnika tako ni pravica do prednostnega poplačila, kot to velja za ločitvene upnike, temveč lahko izločitveni upnik na podlagi nje zahteva, da se mu izroči določeno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Za postopek osebnega stečaja se uporablja večina določb, ki urejajo postopek stečaja nad pravno osebo. Ker pa stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja, za razliko od stečajnega dolžnika v postopku stečaja nad pravno osebo, obstaja še naprej, vseeno terja posebno ureditev. Posebni del zakona vsebuje nekatere posebne določbe, ki se uporabljajo v postopku osebnega stečaja, hkrati pa uporabo nekaterih določb stečajnega postopka nad pravno osebo izrecno izključuje. V magistrskem delu sem se osredotočila na ta posebna pravila, ki so specifična ravno zaradi omenjene temeljne razlike.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, ločitveni upnik, ločitvena pravica, izločitveni upnik, izločitvena pravica, terjatev, stečajna masa, zastavna pravica
Published in DKUM: 09.04.2019; Views: 2510; Downloads: 347
.pdf Full text (700,76 KB)

8.
Postopki za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi (osebni stečaj in postopki zaradi prezadolženosti)
Kristina Kanevče, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V slovenski pravni ureditvi je osebni stečaj uveden leta 2008 z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da pod določenimi pogoji in po točno predpisanem postopku upnikom poskušajo poplačati terjatve iz premoženja, ki je del stečajne mase, za preostanek dolgov, ki niso zmoženi plačati pa lahko zaprosijo v posebnem postopku odpust obveznosti. V italijanskem pravnem sistemu so fizične osebe izključene iz stečajnega zakona, saj so opredeljene kot »soggetti non fallibili« oz. osebe, nad katerimi ni mogoče začeti stečajnega postopka. Iz tega razloga italijanska pravna ureditev ne pozna instituta osebnega stečaja, ampak je leta 2012 uvedela poseben zakon, zunaj stečajnega zakona, ki se imenuje Legge n. 3/2012 in ureja postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb. Italijanska zakonodaja omogoča dva postopka finančne reorganizacije, na podlagi katerih se prezadolženi dolžnik skuša dogovoriti o poplačilu svojih dolgov z upniki, tretji postopek pa je podoben našemu institutu osebnega stečaja in predpisuje postopek likvidacije (stečaja) premoženja dolžnika, pod določenimi pogoji tudi odpust obveznosti. Namen diplomske naloge je predstaviti s čim manj teorije postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi in predstaviti glavne razlike med dvema ureditvama.
Keywords: osebni stečaj, odpust obveznosti, postopki zaradi insolventnosti, insolvenčno pravo, dolžnik, stečajni postopek
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 3503; Downloads: 217
.pdf Full text (487,41 KB)

9.
Osebni stečaj in njegov vpliv na zadolževanje po končanem postopku v Sloveniji, ZDA in Nemčiji
Vanessa Šlajmer, 2018, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih se je začel postopek osebnega stečaja razvijati in je število postopkov začelo naraščati, saj je tudi zadolževanje prebivalstva postalo vedno večje. Večina držav je osebni stečaj že uvedla v stečajno zakonodajo ločeno od postopka stečaja podjetja. Osebni stečaj predstavlja zadnjo rešitev pred finančnimi težavami, iz katerih posameznik več nima drugega izhoda. V postopku se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. Prvotni namen je odplačilo upnikom iz premoženja dolžnika, temu pa sledi finančna sanacija prezadolženega posameznika. Opredelili bomo vlogo stečajnega upravitelja v postopku ter institut osebnega stečaja v ZDA in Nemčiji, ki ga bomo tudi primerjali s pravili postopka kakršnega poznamo v Sloveniji. Tudi po končanem postopku osebni stečaj prinaša določene posledice, ki lahko vplivajo na življenje posameznika, na kar se osredotoča le majhen delež literature in člankov, saj se vsi bolj posvečajo poslovanju pred in med samim postopkom. Zato bomo opredelili zadolževanje po končanem postopku ter morebiten vpliv na posameznika v primeru zaposlitve, najemanja posojil in podjetniškega poslovanja. Ugotovili smo, da prezadolženost narašča in z njo tudi možnost za osebni stečaj kateri se v veliki meri zaključuje brez razdelitve premoženja. Nato vpliva tudi prav tako že precej razširjen stečajni kriminal, ki omogoča sodelujočim osebkom protipravno pridobitev premoženja. Po končanem postopku se oseba lahko ponovno zadolži, na kar vpliva potrošnja gospodinjstev, razlog vložitve predloga v osebni stečaj, delovni napor ter možnosti zaposlitve.
Keywords: Osebni stečaj, stečajni upravitelj, stečajna masa, zadolževanje, stečajni kriminal, dolžnik, upnik
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1486; Downloads: 227
.pdf Full text (1,38 MB)

10.
IZVRŠILNI IN STEČAJNI POSTOPEK Z VIDIKA INSOLVENTEGA DOLŽNIKA
Primož Punčuh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavi možne postopke in načine predsodne in sodne izterjave ter spopadanje s problemom neplačništva. Natančno obravnava celotni izvršilni postopek in možnosti za izterjavo. V drugem delu obravana pogoje za začetek stečaja in sam stečajni postopek. Predstavijo se prednosti in slabosti izvršilnega in stečajnega postopka z vidika prezadolžene fizične osebe. Za prezadolženega dolžnika se prikaže, kdaj in zakaj je potrebno začeti stečajni postopek in kakšne so posledice ter prednosti, ki jih prinaša.
Keywords: Izterjava, izvršilni postopek, insolventnost, osebni stečaj.
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 1412; Downloads: 315
.pdf Full text (2,24 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica