Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Globoki ponaredki pri tehnologiji pristopne kontrole na mobilnih napravah predstavlja tri, med seboj povezane, segmente sodobnega sveta skozi temo varnosti. V uvodnem delu predstavlja globoke ponaredke, opisuje nevarnosti, ki jih globoki ponaredki lahko predstavljajo ter opisuje možnosti njihovega prepoznavanja. V nadaljevanju je predstavljena uporaba tehnologije prepoznave obraza pri sistemih pristopne kontrole, konkretno na mobilnih napravah. Ker naloga opredeljuje delovanje sistema pristopne kontrole na mobilnih napravah, ki uporabljajo različne operacijske sisteme, je opisan način delovanja pristopne kontrole pri mobilnih napravah, na katerih sta nameščena operacijska sistema Android in iOS. V nadaljevanju diplomsko delo opisuje preizkus delovanja pristopne kontrole na mobilnih napravah, pri katerem je bil uporabljen globoki ponaredek, izdelan na podlagi fotografije uporabnika mobilne naprave. Kljub dejstvu, da je Akt o umetni inteligenci prišel v veljavo, ko so bili globoki ponaredki že dolgo med uporabniki spletnih vsebin, je zakonodaja na področju kaznivih dejanj, pri katerih je uporabljen globoki ponaredek obstajala že prej. To je v nalogi opredeljeno v poglavju o zakonodaji, kjer so navedena relevantna kazniva dejanja, ki jih je možno storiti z uporabo globokega ponaredka. Globoki ponaredki so opredeljeni tudi skozi pojem biometrije in varstva osebnih podatkov. Biometrija je opisana zaradi neposredne povezave z načinom prepoznave osebe oziroma preverjanja identitete.
Keywords: globoki ponaredki, pristopna kontrola, mobilne naprave, biometrija, osebni podatki, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.01.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (4,21 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava vprašanja in dileme varstva osebnih podatkov zdravstvene narave in jih locira v pravnem sistemu. V glavnem se ukvarja z vrsto občutljivih osebnih podatkov zdravstvene narave. Občutljivi so zato, ker se nanašajo na lastnosti ali kvalitete človeka, zaradi katerih bi lahko bil podvržen diskriminaciji in/ali stigmatizaciji (npr. diagnoza psihološke bolezni, prizadetost, neplodnost, okuženost z virusom HIV ipd.). Slovenija je šesta država v Evropi, ki je v splošnem zavarovala pravico do varstva osebnih podatkov z Ustavo Republike Slovenije. Varstvo osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih Slovenije pa se od takrat razvija na različne načine. V Urgentnem kliničnem centru v Ljubljani so že okoli leta 2000 izdelali Izjavo o posredovanju informacij o osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju, ki je urejala in legitimirala posredovanje informacij pacienta. Nekoliko kasneje, leta 2008, se je začelo načrtovanje projekta eZdravje. Kljub temu, da se je njegovo izvajanje dodobra začelo šele leta 2015, je do konca krize Covid-19 projekt doživel razcvet. Prinesel je ogromno novosti, ki so se izkazale za ene bolj in druge malo manj dobre. Pojav epidemije Covid-19 je prispeval tudi naklonjenosti vlade k izdajanju številnih predpisov in odlokov, kar je rezultiralo v precejšnjem razburjenju množice, ustavnih pritožbah, zahtevah po presoji ustavnosti kot tudi v dejanskih kršitvah človekovih in pacientovih pravic. S tem se zaključi historični pregled ureditve varstva osebnih podatkov v Sloveniji in se začne podrobna opredelitev danes veljavne pravne ureditve v zvezi s pravico do varstva osebnih podatkov, ki velja v našem nacionalnem pravnem redu. Pravica do varstva osebnih podatkov pacienta ni varovana zgolj na nacionalnem nivoju, temveč tudi skozi določbe primarnega in sekundarnega prava EU ter EKČP. Magistrsko delo zajema obravnavo vseh relevantnih pravnih aktov, ki kakorkoli vplivajo na uresničevanje pacientove pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov. Temelji varstva splošne pravice do osebnih podatkov so zastavljeni v določbah najvišjih aktov, t. j. v ustavi, primarnem pravu EU in EKČP. Poleg slednjih, magistrsko delo predstavlja tudi splošnejše pravne akte, ki urejajo pravila za zakonito uresničevanje navedene pravice, to sta Splošna uredba o varstvu podatkov kot del sekundarnega prava EU in Zakon o varstvu osebnih podatkov kot lex generalis za zadevno področje. Ker se delo osredotoča na obravnavo varstva osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih oziroma na specifično zdravstvene osebne podatke, sega raziskava tudi do specialnih zakonov na področju zdravstva, saj le-ti predvidevajo spoštovanje pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov v konkretnem. Varstvo osebnih podatkov zajema več pravic, denimo pravico do dostopa, pravico do omejitve obdelave, pravico do izbrisa ali pozabe, in med drugimi tudi pravico do seznanitve z osebnimi podatki. Slednja lahko na nek način asociira na pojasnilno dolžnost zdravnika. Oba fenomena namreč pokrivata pacientovo pravico do seznanitve, vprašanje je le do česa, kdaj in v kakšnem obsegu. Iz tega razloga je v magistrsko delo vključena primerjava, ki izpostavi njune razlike in določene skupne točke. Glede na to, da se večji del magistrskega dela osredotoča na pravo, veljavno v Sloveniji in deloma za EU, je na koncu vključena primerjava koncepcije varstva osebnih podatkov v dveh zelo različnih pravnih sistemih – ZDA in EU. S tem se magistrsko delo nekako zaokroži in uspešno prikaže celostno sliko varstva osebnih podatkov v smislu temeljne človekove in pacientove pravice.
Keywords: osebni podatki, občutljivi osebni podatki, zdravstveni osebni podatki, pravica do zasebnosti, varstvo človekovih pravic, zdravstvena dokumentacija, pojasnilna dolžnost, varstvo osebnih podatkov, medicinsko pravo, kršitve pravice do varstva osebnih podatkov
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 89; Downloads: 112
Full text (5,53 MB)

Abstract: V današnjem času predstavlja zloraba osebnih podatkov velik problem tako na področju računovodstva kot tudi na drugih ravneh življenja. Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica vsakega posameznika in se mora spoštovati, vendar pa kljub strogi zakonodaji in predpisanim kaznim za kršitelje, še vedno predstavlja veliko težavo. Prav zaradi tega sem se odločila to temo podrobneje raziskati. V diplomskem delu smo v petih večjih vsebinskih poglavjih ugotavljali, kakšno je varstvo osebnih podatkov v računovodskih postopkih. V sklopu prvega poglavja smo opredelili računovodsko dejavnost ter opisali delitev računovodstva v podjetju. Naslednje poglavje zajema splošne informacije o politiki varstva osebnih podatkov, kjer smo se osredotočili predvsem na ureditev varstva osebnih podatkov v RS in si pri tem pomagali tudi s splošno uredbo GDPR in drugimi zakoni ter direktivami, ki so s tem tudi povezane. V našem osrednjem in hkrati tudi najobsežnejšem poglavju smo ugotavljali varstvo osebnih podatkov v računovodskih postopkih. V tem poglavju smo raziskovali predvsem elektronsko poslovanje, prednosti in slabosti takšnega načina poslovanja ter njegovo varnost. Dotaknili smo se tudi varnega načina zbiranja, obdelovanja, posredovanja in pa brisanja osebnih podatkov v računovodskih postopkih. Raziskovali smo tudi ukrepe za zaščito osebnih podatkov in jih predstavili. Raziskovali smo tudi kršitve varstva osebnih podatkov in spremembe računovodskih postopkov, ki so posledica regulacij varstva osebnih podatkov. V sklopu naslednjega poglavja smo zajeli še nadzorne organe, ki skrbijo za to, da do zlorab in kršitev varstva osebnih podatkov ne bi prihajalo. Dotaknili smo se tudi sankcij za kršitelje. V sklopu zadnjega vsebinskega poglavja smo predelali še mehanizme za varstvo osebnih podatkov pri elektronskem poslovanju v računovodskih postopkih. Izdelali smo tudi lastno tabelo, kjer smo mehanizme razdelili v različne skupine glede na njihovo vrsto in jih med seboj primerjali tudi po različnih kriterijih, ki smo si jih sami zadali. Ugotavljali smo, kateri mehanizmi so v računovodstvu najbolj uporabni, aktualni, kompleksni ali strogi glede na sankcije.
Keywords: osebni podatki, varstvo, računovodstvo, postopki, politika zasebnosti
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 439; Downloads: 68
Full text (1,04 MB)

Abstract: Telekomunikacijska podjetja morajo svojim uporabnikom poleg vseh storitev in izdelkov zagotavljati tudi varnost njihovih osebnih podatkov, varnost omrežja, elektronskega poslovanja in nuditi različne varnostne opcije. V magistrskem delu so opisani vsi vidiki informacijske varnosti pri štirih slovenskih telekomunikacijskih podjetjih: Telekom Slovenije, A1 Slovenija d. d., Telemach in T-2 d. o. o. Varnost osebnih podatkov podjetja zagotavljajo z upoštevanjem splošne uredbe EU o varstvu podatkov, na podlagi katere so sestavili svoje pogoje oziroma politiko varstva osebnih podatkov. Vsa podjetja so dolžna zagotoviti ustrezno varnost in celovitost njihovih omrežij in storitev, ter so v primeru, da pride do kakršnih koli kršitev varnosti ali celovitosti, o tem primorana poročati agenciji AKOS. Podjetja svojim uporabnikom omogočajo tudi urejanje njihovega naročniškega razmerja, tako imenovano e-poslovanje, ki vključuje nakup in prodajo blaga in storitev prek spleta, obdelavo plačil in izmenjavo informacij. Zaradi varnostnih tveganj, ki se pri teh procesih pojavijo, vsa telekomunikacijska podjetja svojim uporabnikom nudijo različne varnostne opcije. V sklopu magistrskega dela smo opravili intervju in izvedeli, da podjetja svoje uporabnike sproti ozaveščajo o informacijski varnosti oziroma o varnostnih težavah, ki se lahko pojavijo, medtem ko zaposlene glede informacijske varnosti redno izobražujejo. Poleg tega smo s pomočjo ankete izvedeli, da se zaupanje uporabnikov telekomunikacijskih storitev ne razlikuje glede na operaterja, pri katerem so. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica uporabnikov spletno plačuje račune za telekomunikacijske storitve, da se manj izobraženi anketiranci in bolj izobraženi anketiranci med seboj ne razlikujejo v dojemanju varnostnih tveganj ter da ne obstaja povezanost med pojavom varnostnih težav pri uporabnikih in uporabo varnostnih opcij, ki jih nudijo telekomunikacijska podjetja.
Keywords: informacijska varnost, telekomunikacije, osebni podatki, uporabniki, omrežja, magistrska dela
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 618; Downloads: 83
Full text (879,20 KB)

Abstract: Tema v diplomski nalogi je varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti, ki spada med oblike zasebnega varovanja. V Sloveniji je detektivska dejavnost poznana od leta 1998, leta 1994 pa je bil sprejet prvi Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) pri nas. Zakon je doživel razne spremembe in dopolnitve, danes pa velja prenovljeni Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki je bil sprejet leta 2011. Predstavljeno je delo detektiva ter narejena primerjava policijskega in detektivskega dela na področju pridobivanja osebnih podatkov. Nadaljujemo s predstavitvijo glavnih pravnih temeljev o dopustnem obsegu posega v pravico do zasebnosti in pravico do osebnih podatkov pri izvajanju detektivske dejavnosti ter postopek o pridobivanju le-teh. Poleg slovenske ureditve zakonov je vpisana tudi evropska zakonodaja. Največ poudarka je na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, GDPR), s katerim smo preverjali, ali je jasnost in ustreznost zakonodaje detektivom delo olajšala, ali otežila. S pomočjo raziskovalnega pristopa v raziskovalnem delu smo analizirali problematiko varovanja osebnih podatkov. Osrednja tema je omejenost detektivov s strani zakonodaje. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da se anketiranci v večini strinjajo, da jih zakonodaja omejuje pri zbiranju osebnih podatkov. Po analizi raziskave smo ugotovili, da bi lahko detektivom na podlagi njihovih kvalifikacij podelili več pooblastil.
Keywords: zasebnost, varovanje zasebnosti, osebni podatki, detektivi, detektivska dejavnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.04.2023; Views: 762; Downloads: 97
Full text (2,40 MB)