| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 56
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Implementacija zahtev splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v igralništvu
Suzana Kužnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je varovanje osebnih podatkov nekaterim organizacijam obrnila v novo smer, v smer zavedanja, da mogoče ni vse tako samoumevno in varno. Področje igralništva mora slediti različni zakonodaji in ukrepom, da vzdržujejo nadzorovano okolje za preprečevanje socialnih problemov (odvisnosti) oziroma nezakonitih dejanj (pranje denarja, goljufije). Zaposleni v institucijah, ki opravljajo preizkušanje in kontrolo igralnih naprav, se morajo za marsikatero jurisdikcijo razkriti do potankosti, prav tako njihovi svojci, bivši svojci in celo prijatelji. Glede na nabor osebnih podatkov in posebnih vrst podatkov, ki jih institucija o zaposlenih in svojcih hrani, mora biti raven varstva osebnih podatkov na najvišji možni ravni. Zanimivo je, da vsa zakonodaja zahteva določeno stopnjo tajnosti podatkov v zvezi s preizkušanjem in rezultati preizkušanja, kljub zahtevi po obširnem naboru osebnih podatkov pa zahtev o varovanju le-teh ni nikjer. S prihodom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa so se zahteve tudi na tem področju spremenile. Posamezniki imajo zaradi nove uredbe o varstvu osebnih podatkov več pravic glede obdelave, določene izmed njih imajo v primeru zahteve posledico izgube licence za poslovanje v tisti jurisdikciji. Pravice, ki jih uredba omogoča posameznikom, so za marsikatero organizacijo zahtevne za izpolnjevanje, tretje države, ki obdelujejo osebne podatke evropskih državljanov pa se pogosto ne zanimajo za to, saj je poslovanje z njimi večkrat privilegij podjetja kot dolžnost. Najzahtevnejša pravica je sigurno pravica do seznanitve s svojimi osebnimi podatki in podatkom, kdo dostopa do le-teh, glede na obseg osebnih podatkov, ki jih morajo zaposleni in ključni zaposleni razkriti.
Keywords: diplomske naloge, igralništvo, osebni podatki, varovanje, zakonitost, tajnost
Published: 21.09.2020; Views: 113; Downloads: 32
.pdf Full text (420,30 KB)

2.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Keywords: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Published: 22.07.2020; Views: 261; Downloads: 67
.pdf Full text (983,97 KB)

3.
Vpliv splošne uredbe o varstvu podatkov na sodobne tržne poti v banki
Rok Kolarič, 2019, master's thesis

Abstract: V predloženem magistrskem delu smo se poglobili v digitalizacijo, aktualno temo, s katero se srečujejo poslovne banke v trenutnem obdobju. Z letom 2018 se je spremenila zakonodaja na področju varovanja osebnih podatkov in ravnanja z njimi. V veljavo je stopila Evropska uredba o varovanju osebnih podatkov, ki nam je bolj poznana s kratico GDPR (ang. General Data Protection Regulation). Vse organizacije, ki se ukvarjajo z bazami osebnih podatkov, so morale prilagoditi model poslovanja trenutnim regulatornim zahtevam. Največji poudarek je na upravljanju osebnih podatkov v povezavi z neposrednim trženjem in kontaktiranjem strank. V uvodnem delu ugotavljamo teoretična izhodišča in zakonsko podlago, ki nam jo predpisuje regulator. Hipotezo, da Uredba pozitivno vpliva na zadovoljstvo komitentov, smo glede na rezultate raziskave zavrgli. Drugo hipotezo, da GDPR pozitivno vpliva na učinkovitost trženjskih kampanj, lahko sprejmemo z veliko verjetnostjo. Obe hipotezi se navezujeta na vpliv Uredbe na sodobne tržne poti v banki in posledično na zadovoljstvo strank. Osredotočili smo se na največjo banko v Sloveniji in jo primerjali s konkurenco v slovenskem bančnem prostoru. S praktičnimi primeri smo podkrepili teoretično podlago in preverili, katere so omejitve, ki jih imajo banke zaradi nove Uredbe. S pomočjo primerjalne analize, ki smo jo izvedli v osrednjem delu naloge, smo lahko sledili glavnemu cilju, ki je ugotoviti, kakšen učinek ima GDPR na trženje, poslovne rezultate, odnose na relaciji banka-stranka in ne nazadnje tudi na odnos med zaposlenimi, ki zaradi digitalizacije že čutijo spremembe. Zaradi hitrega razvoja v zadnjem desetletju je pričakovati, da bo v prihodnosti večina poslovnih dogodkov izvedenih preko sodobnih tržnih poti. Kar se tiče osebnega svetovanja, bodo še zmeraj na voljo visoko kvalificirani in certificirani bančni svetovalci, ki bodo na voljo za reševanje kompleksnih poslov v povezavi s pomembnimi življenjskimi odločitvami.
Keywords: osebni podatki, GDPR, verige blokov, CRM, sodobne tržne poti.
Published: 23.01.2020; Views: 442; Downloads: 88
.pdf Full text (2,23 MB)

4.
Politika zasebnosti v finančnih institucijah
Mia Jecelj, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala vse od neobstoječe pravice pa do pravice, za katero velja danes in sicer z izjemno širokim področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka, je v zadnjem času vedno bolj ogrožena pravica posameznika o varstvu osebnih podatkov. Predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo napredku in zaradi tega ne nudijo več odgovorov na določene dileme. Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in novi predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) poskušata slediti napredku ter s tem povezano po potrebi spreminjati zakone glede varstva osebnih podatkov, da bi bilo varstvo čim bolj sigurno. V prvem delu diplomskega dela bomo opisali splošne pojme s tega področja, prav tako bomo vključili veljavno zakonodajo na tem področju. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na varstvo osebnih podatkov v finančnih institucijah, s poudarkom na vrstah osebnih podatkov, ki jih obdelujejo, ter splošnimi pogoji, ki so predpisani za vsako izmed izbranih aktivnosti. Zaključili bomo z ugotovitvami, ali se obdelava osebnih podatkov v finančnih institucijah razlikuje od obdelave v podjetjih in ali je v skladu z veljavno zakonodajo.
Keywords: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, finančne institucije, Splošna uredba EU, Nova KBM d.d.
Published: 18.12.2019; Views: 380; Downloads: 65
.pdf Full text (833,05 KB)

5.
Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa
Katja Piršič, 2019, master's thesis

Abstract: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Keywords: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Published: 17.12.2019; Views: 519; Downloads: 119
.pdf Full text (912,96 KB)

6.
Razsežnosti računalništva v oblaku v luči GDPR
Melanie Lorenčič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Računalništvo v oblaku je zelo priljubljena storitev, ki se je poslužuje veliko število ljudi. A takšna storitev lahko prinaša grožnjo za varstvo osebnih podatkov. V diplomski nalogi je zato najprej predstavljeno računalništvo v oblaku kot storitev, nato pa izbrani vidiki GDPR. V začetku je predstavljen pojem ter zgodovina računalništva v oblaku, v nadalje-vanju opis različnih vrst ter njegove prednosti in slabosti. Sledi poglavje o GDPR in po-vezavi slednjega z ZVOP-1 in ZVOP-2, na kratko opredelimo tudi nevarnosti hrambe oseb-nih podatkov v oblaku, zaključimo pa s kratko raziskavo o ponudnikih računalniš-tva v oblaku in hrambe podatkov v oblaku. Pri slednji načnemo vprašanje, v katere dr-žave ponudniki storitev prenašajo podatke uporabnikov.
Keywords: Računalništvo v oblaku, GDPR, Evropska unija, osebni podatki, posameznik
Published: 22.11.2019; Views: 287; Downloads: 49
.pdf Full text (778,56 KB)

7.
Informacijski izzivi ob uvedbi splošne uredbe o varstvu podatkov
Avalon Ivanuša, 2019, master's thesis

Abstract: Dolga leta je bilo varstvo podatkov obravnavano kot nadležna naloga, za katero so podjetja »morala« reči, da jo uspešno opravljajo, vendar pa v resnici niso za to niti mignila s prstom. Pravzaprav so to nalogo pogosto spregledala ali pa premalo financirala. S pojavom nove Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (angleško »General Data Protection Regulation«; v nadaljevanju GDPR) se je vse to spremenilo. GDPR velja za enega najbolj razširjenih delov zakonodaje EU, pri čemer pa izdaja tako velike kazni, da si nobeno podjetje ne more več privoščiti, da bi ga prezrlo. GDPR razširi pojem »osebni podatki«, pri čemer pa postavlja uporabnika v središče varstva podatkov in njegove zasebnosti. Vsak prebivalec EU ima od zdaj naprej pravico do odločanja in upravljanja v zvezi s tem, kako se njegovi osebni podatki zbirajo, hranijo, uporabljajo, ščitijo, prenašajo in brišejo. V skladu z GDPR lahko uporabniki opustijo skupno rabo osebnih podatkov, prepovejo njegovo nadaljnjo obdelavo in zahtevajo, da se jim vsi podatki pošljejo v berljivi obliki ali pa v celoti izbrišejo iz sistema. Skladnost z GDPR-jem zahteva, da velika podjetja v celoti pregledajo svoje zbiranje podatkov, uporabo in varnostne prakse, kadar gre za velike količine podatkov uporabnikov. To pa od njih zahteva, da ustvarijo učinkovit okvir za upravljanje podatkov, izvedejo revizije, zaposlijo specializirano osebje, organizirajo usposabljanje osebja in tečaje strokovnega razvoja, da se zagotovi, da ima vsak član podjetja jasno razumevanje načel in zahtev GDPR-ja. Na poti do izpolnjevanja vseh zahtev pa se bodo podjetja zagotovo srečevala s številnimi informacijskimi problemi in izzivi, ki jih bodo morala sproti reševati. Dejstvo je, da živimo v digitalni dobi, kjer so osebni podatki uporabnikov zelo pomembni za podjetja, zlasti v panogah, ki jih vodijo podatki o strankah (npr. platforme družbenih medijev). Zaradi novega pomena osebnih podatkov in njegove uporabe se zavest o zasebnosti podatkov povečuje med ljudmi, zato je dobro upravljanje zasebnosti podatkov izjemno pomembno tako za podjetja kot za stranke. Samo magistrsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev zasebnosti in varnosti podatkov, definiranje nove uredbe ter kakšne spremembe in novosti prinaša s sabo, kaj to pomeni za velika podjetja, kot sta npr. Facebook in Apple in kako so informacijske rešitve skladne s samim GDPR-jem. V praktičnem delu pa smo predstavili, kako se je izbrano start-up podjetje Databox pripravljajo na uvedbo nove uredbe.
Keywords: Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), varstvo podatkov, osebni podatki, zasebnost, informacijski izzivi, Databox
Published: 24.10.2019; Views: 419; Downloads: 89
.pdf Full text (2,61 MB)

8.
Varnost podatkov v pametnih avtomobilih
Peter Petač, 2019, master's thesis

Abstract: Razvoj v avtomobilski industriji je privedel do avtomobilov, ki niso več zgolj prevozno sredstvo, temveč so postali sodobne mobilne multimedijske naprave, ki povezane med seboj, z uporabnikom avtomobila, s spletom, s proizvajalcem in z drugimi pametnimi napravami. Posledično so postali pametni avtomobili zakladnica osebnih in drugih podatkov, ki omogočajo uporabniku avtomobila varnejšo vožnjo, udobnejše (personalizirane) storitve in boljše vzdrževanje avtomobila, na drugi strani pa lahko ravno ti podatki predstavljajo tudi grožnjo zlorabe zasebnosti uporabnika pametnega avtomobila. Namen magistrskega dela je prikazati obseg zbiranja osebnih podatkov v pametnem avtomobilu, opozoriti na tveganja ob nekritičnem deljenju podatkov (ali ob povezovanju osebnih mobilnih naprav z drugimi napravami v pametnem avtomobilu), pregledati področno zakonodajo, pregledati politike zasebnosti večjih proizvajalcev avtomobilov in opozoriti na pasti. Namen je tudi osveščati uporabnike pametnih avtomobilov o zaščiti, vrednosti in pomembnosti osebnih podatkov. V drugem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki kažejo povezave med zavedanjem pomena zaščite zbranih podatkov in izobrazbo ter spolom in povezavo med poznavanjem kibernetske varnosti, zavedanjem o obsegu zbiranja podatkov pametnega avtomobila in pripravljenostjo odpovedi delu zasebnosti v zameno za pričakovane koristi/prednosti pametnega avtomobila.
Keywords: pametna tehnologija, pametni avtomobili, osebni podatki, politika zasebnosti, varovanje podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Published: 09.10.2019; Views: 477; Downloads: 103
.pdf Full text (2,21 MB)

9.
Informacijska varnost pri rabi pametnih avtomobilov
Gašper Školc, 2018, master's thesis

Abstract: Ko govorimo o avtomobilih, vedno pomislimo na prevoz, kjer je zagotavljanje varnosti odvisno zgolj od posameznikove sposobnosti za vožnjo in tehnično brezhibnega avtomobila. Ko je tehnologija napredovala, je avtomobil postal del informacijsko-komunikacijske tehnologije in interneta stvari (lahko rečemo, da je postal pametna mobilna naprava). Tako je postal prevozno sredstvo, povezano v kibernetski prostor, ki za varno in udobno vožnjo skrbi s pomočjo zbiranja podatkov iz okolice z različnimi senzorji in se povezuje z drugimi pametnimi napravami (npr. mobilne naprave). Ker je pametni avtomobil postal del kibernetskega prostora, je tako postal tudi del kibernetskih napadov, namreč postal je odprt za grožnje, ki so do sedaj pretile le drugim napravam v kibernetskem prostoru (npr. računalnikom, mobilnim napravam idr.). Namen magistrskega dela je prikazati varnost podatkov pri rabi pametnih avtomobilov; opozoriti na grožnje, ki pretijo uporabnikom pametnih avtomobilov; prikazati rešitve, ki rabo pametnih avtomobilov naredijo varnejšo; predstaviti poznavanje tematike med uporabniki pametnih avtomobilov. V začetku magistrskega dela so predstavljene raziskovalne trditve, vezane na pametne avtomobile. Predstavljene so grožnje in rešitve, ki so ključnega pomena za razumevanje varne rabe pametnih avtomobilov. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki kažejo, kako dobro izpraševanci poznajo varnost v pametnih avtomobilih.
Keywords: magistrska dela, pametni avtomobili, informacijska varnost, osebni podatki, mobilne naprave, povezljivost
Published: 24.10.2018; Views: 511; Downloads: 169
.pdf Full text (943,85 KB)

10.
Analiza skladnosti tehnologije blockchain s Splošno uredbo o varstvu podatkov
Matej Grilc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Tehnologijo blockchain se opredeljuje kot enega najpomembnejših tehnoloških izumov v zadnjem času. Njen prodor je posledica velike priljubljenosti kriptovalut, vse bolj pa se jo poleg ekonomskega področja omenja tudi na številnih drugih področjih. V ospredje je prišla vzporedno s Splošno uredbo o varstvu podatkov – GDPR, ki prebivalcem Evropske unije prinaša več pravic pri varovanju njihove zasebnosti. Že na podlagi imena uredbe lahko sklepamo, da vsebuje splošne opredelitve, kar otežuje razumevanje obveznosti pri obdelavi osebnih podatkov v sistemih blockchain. V diplomskem delu raziskujemo skladnost tehnologije blockchain in Splošne uredbe o varstvu podatkov. Namen naloge je ugotoviti, ali se pri tehnologiji blockchain obdelujejo osebni podatki in v kakšni meri sledi pravilom uredbe, na kakšen način se zoperstavlja zlorabi osebnih podatkov in kaj za tehnologijo pomeni morebitna potreba po prilagajanju zakonodaji. Prvi del naloge obsega ključna izhodišča in ozadje delovanja omenjene tehnologije ter smernice in omejitve splošne uredbe. V nadaljevanju je opisan praktični prikaz transakcije v Bitcoinovem omrežju blockchain, na podlagi katerega so vzpostavljene kritične točke naše problematike. Analiza slednjih je oblikovana z deskriptivno metodo in interpretacijo odgovorov, pridobljenih z izvedbo intervjujev. V zaključku so izpostavljene možnosti prilagoditve tehnologije blockchain za dosego skladnosti in predstavljene naše ključne ugotovitve. Temeljna prednost tehnologije blockchain je popolna sledljivost, kar predstavlja težavo, kadar se v sistemu blockchain obdelujejo osebni podatki. Za dosego skladnosti z določili splošne uredbe jih je treba iz omrežja umakniti in hraniti ločeno ali pa slediti možnostim prilagoditve tehnologije, s katerimi bi bilo mogoče spreminjati osebne podatke v verigi blokov.
Keywords: diplomske naloge, tehnologija blockchain, varstvo podatkov, GDPR, osebni podatki, skladnost, transakcija
Published: 08.10.2018; Views: 1040; Downloads: 195
.pdf Full text (1,50 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica