SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 48
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
VARSTVO ZASEBNOSTI DELAVCA
Tina Vobovnik, 2014, master's thesis

Abstract: Pravica do zasebnosti je temeljna človekova pravica, ki jo vsakemu posamezniku zagotavljajo Ustava RS in temeljni mednarodni dokumenti. Najpomembnejša značilnost pravice do zasebnosti je, da se z družbenim razvojem in tehničnim napredkom pojavljajo vedno nove oblike in možnosti posegov v posameznikovo zasebnost, zato je zelo pomembno, da obseg pravice do zasebnosti ni definiran v nobenem od temeljnih dokumentov, ki to pravico zagotavljajo. Za pravico do zasebnosti je tudi značilno, da je absolutna, vendar vseeno omejena s pravicami drugih. Zato ne moremo v vseh primerih vnaprej postaviti pravil, kdaj gre za kršitev posameznikove pravice do zasebnosti, ampak lahko to ugotovimo le preko posegov v to pravico s strani državne oblasti ali drugega posameznika. To pa je naloga sodne prakse, ki mora pretehtati, ali je v konkretnem primeru pomembnejša pravica do zasebnosti ali pa katera druga pravica, zaradi katere obstaja legitimni interes po posegu v zasebnost posameznika. Pri tematiki zasebnosti delavca je treba upoštevati tudi posebnosti delovnega razmerja - razmerja med delavcem in delodajalcem, v katerem je delodajalec močnejša stranka zaradi ekonomske premoči, pravice do dajanja navodil ter pravice do nadzora nad delavcem. Ker delavci za opravljeno delo prejemajo plačilo, imajo delodajalci pravico zahtevati pravočasno, strokovno in kakovostno opravljeno delo. Delavec je tako dolžan dopustiti določeno stopnjo nadzora in poseganja v svojo pravico do zasebnosti. Poleg splošne dolžnosti delodajalca, da upošteva in ščiti delavčevo zasebnost, lahko v različnih predpisih najdemo še številne določbe, ki delodajalca omejujejo pri posegih v delavčevo pravico do zasebnosti, nekatera pravila pa so se izoblikovala tudi v sodni praksi. Posamezne posege v zasebnost delavca lahko razdelimo na tri obdobja. V fazi sklepanja pogodbe o zaposlitvi tako govorimo o zasebnosti kandidata za zaposlitev, kar je še posebej občutljivo področje, saj želi delodajalec o svojem bodočem delavcu pridobiti čim več informacij, kandidat pa bo v želji po zaposlitvi takšne posege v svojo zasebnost tudi pripravljen dopustiti. V času trajanja zaposlitve pa lahko posege v delavčevo zasebnost razdelimo v dve skupini. Na eni strani gre za pridobivanje različnih podatkov o delavcu, v drugi skupini posegov v zasebnost delavca pa najdemo različne oblike nadzora, ki jih delodajalec izvaja, da bi ugotovil, ali delavec krši svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oziroma zlorablja svoje pravice. V tej skupini posegov pa je najpomembnejše splošno pravilo, da se lahko takšne oblike nadzora izvajajo le nad točno določenim delavcem ali skupino delavcev, za katere že obstaja določen sum, da svoje pravice izkoriščajo, nikakor pa se ne sme (neprekinjeno) nadzorovati vseh delavcev z namenom, da se odkrije morebitne kršitelje. Vprašanje zasebnosti delavca pa je pomembno tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kjer velja temeljno načelo, da bivši delodajalec o delavcu ne sme dajati informacij, ki bi mu lahko otežile sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Praktično so vse evropske države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah in spoštujejo skupne standarde, zato sem se poleg sosednje države Avstrije odločila še za kratko predstavitev ureditve zasebnosti delavca v ZDA, kjer pravica do zasebnosti v zvezni ustavi ni izrecno omenjena in kjer delodajalci v individualnem delovnem pravu zagovarjajo popolno pogodbeno svobodo obeh strank pogodbe o zaposlitvi ter zato zavračajo vsako vmešavanje oblasti oziroma zakonsko urejanje teh vprašanj. Zasebnost na delovnem mestu namreč ni pojmovana kot pravica posameznika, ampak bolj kot boniteta. To pa pomeni, da je njen obseg odvisen od tega, kakšno stopnjo zasebnosti delavca je delodajalec pripravljen tolerirati. Stalen videonadzor, prisluškovanje telefonskim pogovorom, branje elektronske pošte, nadzor nad uporabo računalnika in preventivno testiranje ali so delavci pod vplivom prepovedanih drog pa so stalnica.
Keywords: zasebnost, varstvo zasebnosti, delavec, delovno razmerje, osebni podatki
Published: 19.02.2015; Views: 972; Downloads: 339
.pdf Full text (1,03 MB)

6.
OSEBNI PODATKI IN UPORABA SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ
Tadeja Čretnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje veliko časa preživijo v virtualnem svetu, iščejo različne informacije in navezujejo stike v spletnih socialnih omrežjih. Vendar se premalo zavedajo negativnih učinkov in škodljivih posledic, ki so prisotni na medmrežju. V diplomski nalogi opišemo najpomembnejše študije medijskih učinkov; podamo definicijo interneta in spletnih socialnih omrežij; izpostavimo problem varstva ter zlorabe osebnih podatkov na spletnih socialnih omrežjih ter podamo nekaj nasvetov za varno rabo spletnih socialnih omrežij.
Keywords: internet, spletna socialna omrežja, virtualno prijateljstvo, osebni podatki
Published: 01.10.2009; Views: 12357; Downloads: 818
.pdf Full text (1,40 MB)

7.
PRAVNI VIDIKI E-MARKETINGA
Vesna Gostenčnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljeni nekateri pravni vidiki e-marketinga. Zanimala nas je pravna podlaga, ki se nanaša na vstop tržnika v spletno okolje, specifično v okolje z informacijsko komunikacijskimi orodji. Prvi del opredeljuje nekatere osnovne pojme, ki se dotikajo tega področja. Osrednji del naloge izhaja iz samega začetka tržnikove e-marketinške dejavnosti: iz registracije njegove dejavnosti na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) in vstopa v digitalno okolje, pri čemer mora tržnik registrirati domeno in urediti vsebino spletne strani z vidika avtorskega prava. Zadnji del naloge predstavlja ureditev tržnega raziskovanja ter pravne vidike oglaševanja tržnika, vključujoč vidike pridobivanja osebnih podatkov uporabnika interneta.
Keywords: e-marketing, domena, spletna stran, avtorsko pravo, oglaševanje, samoregulativa, komercialna pošta, osebni podatki
Published: 15.12.2009; Views: 2381; Downloads: 192
.pdf Full text (812,19 KB)

8.
Zasebnost in internet : diplomsko delo
Maja Žbogar, 2009, undergraduate thesis

Keywords: internet, elektronska pošta, zasebnost, osebni podatki, pravica do zasebnosti, človekove pravice, diplomske naloge
Published: 16.12.2009; Views: 2761; Downloads: 527
.pdf Full text (692,59 KB)

9.
RAZKRIVANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA JAVNIH OSEB: KOLIZIJA SVOBODE IZRAŽANJA IN PRAVICE DO ZASEBNOSTI
Mateja Tekalec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava razkrivanje zdravstvenega stanja javnih oseb, pri katerem se srečamo s kolizijo med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Vsebinsko se nanaša na vprašanje, kako razmejiti mejo med javnim in zasebnim in hkrati zadovoljiti tako interes posameznika (javne osebe) na katerega se podatki nanašajo, kot tudi interes javnosti, da izve, v kakšnem zdravstvenem stanju je javna oseba, ki jo je na neposrednih volitvah izvolilo ljudstvo in ali zdravje neposredno vpliva na uspešnost opravljanja funkcije.
Keywords: Ključne besede: pravica do zasebnosti, svoboda izražanja, javna oseba, občutljivi osebni podatki, kolizija, mediji.
Published: 25.01.2010; Views: 2209; Downloads: 322
.pdf Full text (472,14 KB)

10.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV PRI UPORABI SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
Matevž Kmetec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko varstva osebnih podatkov pri uporabi sodobne informacijske tehnologije s pravnega vidika. Uvodoma pojasnjuje izhodišča pravice do varstva osebnih podatkov skozi njen izvor in zgodovinski razvoj. Umesti jo v širši pravni red mednarodne skupnosti in Evropske unije ter v nacionalni pravni okvir. Zanimajo nas pravni izzivi, ki jih na tem področju prinaša uporaba različnih oblik informacijske tehnologije. Izmed mehanizmov za zaščito osebnih podatkov se izpostavlja sodno varstvo v različnih oblikah glede na različne situacije in intenzitete morebitnih kršitev. S hitrim razvojem informacijske tehnologije se širijo nevarnosti za zlorabo osebnih podatkov, od katerih je nekaj predstavljenih v zaključnem delu. V nalogi je poudarjeno, da je varnost osebnih podatkov posameznika v veliki meri odvisna od njega samega, zato so predstavljeni tudi nekateri ukrepi in opozorila.
Keywords: osebni podatki, internet, sodno varstvo, spletna socialna omrežja, informacijska tehnologija, informacijska zasebnost, zloraba osebnih podatkov, določen posameznik, določljiv posameznik, obdelava osebnih podatkov
Published: 23.03.2010; Views: 3946; Downloads: 842
.pdf Full text (473,67 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica