SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Suzana Dražnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obdelano eno od področij delavčeve zasebnosti in sicer varstvo osebnih podatkov. V uvodnem delu je prikazana umestitev pravice do varstva osebnih podatkov v širši sistem pravice do zasebnosti ter pojasnjeni nekateri osnovni pojmi obravnavanega področja, kot so osebnostne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti, informacijska zasebnost, varstvo osebnih podatkov. Namen tega pisanja je celovito predstaviti ureditev varstva osebnih podatkov delavca tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Cilj razmišljanja je ugotoviti, ali je slovenska ureditev omenjenega področja ustrezna. Poudarek je na pravicah in dolžnostih delodajalca kot upravljavca osebnih podatkov ter na varstvu osebnih podatkov delavcev pri obdelovanju njihovih podatkov, ki izhaja iz zakonodaje. V nadaljevanju naloge je obravnavanje različnih tehnoloških sredstev nadzora in s tem pridobivanja osebnih podatkov, katerih uporaba narašča. V okviru tega je obravnavano področje video nadzora, biometrije ter pametnih kartic. V diplomski nalogi so nadalje navedeni zahtevki s katerimi razpolaga posameznik oziroma delavec v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Predstavljen je tudi nadzor nad spoštovanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu. Na koncu diplomskega dela sledi še kratek prikaz ureditve varovanja zasebnosti in osebnih podatkov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Zvezni republiki Nemčiji. V zaključku se ugotavlja, da je nacionalna zakonodajna ureditev problematike varstva osebnih podatkov ustrezno usklajena z zavezujočo mednarodno ureditvijo, sodobna in napredna ter ustrezno ščiti pravice delavca. Vendar pa področje osebnih podatkov kot tudi širše zasebnosti v delovnem pravu ni urejeno sistematično, ampak s področno zakonodajo, zato lahko prihaja do kolizije med zakoni in posledično do pravnih praznin. Smotrno bi bilo sprejeti poseben zakon, ki bi samostojno urejal zasebnost na delovnem mestu.
Keywords: delovno razmerje, zasebnost, osebni podatek, mednarodni dokumenti, zakonsko urejanje v Sloveniji, upravljavec osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, evidenca osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov, video nadzor, biometrija, pametne kartice, nadzorni organ.
Published: 27.10.2011; Views: 3982; Downloads: 509
.pdf Full text (479,68 KB)

2.
Varstvo osebnih podatkov v zdravstveni negi
Darja Arzenšek, 2012, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili osebne podatke in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Prav tako pa smo tudi opisali zgodovino varstva osebnih podatkov pacientov. Dodali smo tudi pravne vire, v katerih najdemo določbe o varovanju osebnih pacientovih podatkov. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so člani tima zdravstvene nege, v zdravstveni ustanovi seznanjeni z varovanjem osebnih podatkov pacientov in v kolikšni meri se varovanje osebnih podatkov v praksi uporablja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 15 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 66 anketirancev zaposlenih v Zdravstvenem domu. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da člani tima zdravstvene nege poznajo osebne podatke. Vedo, da je posredovanje pacientovih podatkov o njegovem zdravstvenem stanju le domena zdravnika. Seznanjeni so s kazensko odgovornostjo, kadar prelomijo načelo molčečnosti, in vedo tudi, da jih poklicne skrivnosti oz. molčečnosti lahko razreši sam pacient in sodišče. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da člani tima zdravstvene nege poznajo zakonske določbe glede varovanja osebnih podatkov pacientov. Vendar pa kljub temu še vedno prihaja do nepravilnosti in kršitev, ki pa jih člani tima zdravstvene nege med svojim delom opažajo. Te nepravilnosti so, da osebni podatki pacientov oz. njihove kartoteke niso zaklenjene. Kartoteke so shranjene na hodniku in prosto dostopne komurkoli. Prav tako se zdravstveno osebje pogovarja s pacientom o njegovih težavah kar na hodniku pred ostalimi pacienti in mimoidočimi.
Keywords: podatek, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, člani tima zdravstvene nege, Zakon o varovanju osebnih podatkov
Published: 09.05.2012; Views: 3306; Downloads: 577
.pdf Full text (1,78 MB)

3.
PROBLEMATIKA EVIDENC NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI Z VIDIKA DELODAJALCEV V ZASEBNEM SEKTORJU
Tea Borovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja ureditev delovnega prava v naši državi. Temeljni akt, ki ureja navedeno področje je Zakon o delovnih razmerjih, vendar je ob tem potrebno upoštevati tudi druge predpise. Na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti so delodajalci dolžni voditi 4 evidence, to so evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o izrabi delovnega časa, evidenca o stroških dela in evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcih. V diplomskem delu je predstavljena njihova vsebino ter izpostavljeni določeni odkloni oziroma možnosti težav zaradi pomanjkanja ali pa neustreznosti vodenja podatkov. Glede na tesno povezanost problematike z varstvom osebnih podatkov zaposlenih delavcev, je opredeljena tudi funkcija Informacijske pooblaščenke in inšpekcijski nadzor. Kot priloge so izdelani predlogi za izdelavo navedenih evidenc.
Keywords: evidence na področju dela in socialne varnosti, delovni čas, plačilo za delo, kolektivni delovni spor, informacijska pooblaščenka, osebni podatek
Published: 15.06.2012; Views: 2675; Downloads: 303
.pdf Full text (560,25 KB)

4.
INSTITUT DAVČNE TAJNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Sabina Lovrenčič, 2014, master's thesis

Abstract: Davčna tajnost v Sloveniji je zakonsko urejena z Zakonom o davčnem postopku, Zakonom o davčni službi ter z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Prav tako je davčna tajnost zakonsko urejena z vidika ciljnih skupin z Zakonom o bančništvu, z Zakonom zavarovalništvu, Zakonom o odvetništvu ter z Zakonom o medijih. Podatki se ne smejo razkrivati tretjim osebam, razen na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca ali v primeru, če zavezanec za davek v medijih sam nepopolnoma ali enostransko razkrije podatke. Osebe, ki morajo varovati davčno tajnost, so uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost. Teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom. V empirični raziskavi smo iskali članke na temo kršenje davčne tajnosti in zloraba osebnih podatkov ter ugotovili, da se v medijih pogosto kršijo.
Keywords: davčna tajnost, osebni podatek, izmenjava podatkov, vzorčni model OECD, kršenje, razkritje podatkov.
Published: 21.07.2014; Views: 1051; Downloads: 288
.pdf Full text (648,79 KB)

5.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Karolina Nina Huber, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes je informacijska tehnologija dosegla visok razvoj in s tem omogočila lažje zbiranje osebnih podatkov in njihovo obdelavo. Osebni podatki kažejo številne intimne in druge lastnosti ter razmerja posameznikov in pri tem je država tista, ki mora zagotoviti primerno varstvo. Ustava Republike Slovenije opredeljuje varstvo osebnih podatkov, kot eno izmed temeljnih človekovih pravic. Še bolj podrobno pa varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da so to katerikoli podatki, ki se nanašajo na posameznika, ne glede na obliko v kateri so izraženi. Ti podatki pridejo v ospredje predvsem na področju delovnega prava oz. delovnih razmerij, saj delodajalec skozi proces zaposlovanja zbira in obdeluje osebne podatke delavcev. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če tako določa zakon ali pa je v obdelavo osebnih podatkov osebno privolil posameznik. Delodajalec je dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov, ko pa odpadejo razlogi za zbiranje osebnih podatkov jih je potrebno zbrisati, uničiti, blokirati, anonimizirati,… Zakon podrobno določa tudi kaj so občutljivi podatki in kaj so prometni podatki, oboji imajo bistveno vlogo pri zbiranju evidenc osebnih podatkov. Poznamo različna tehnološka sredstva s katerimi se nadzirajo in pridobivajo osebni podatki. V zvezi z osebnimi podatki imamo sodno prakso, tako slovensko kakor tudi evropsko, ki daje odgovore na različna vprašanja glede varstva osebnih podatkov. Pogosto se dogaja, da se na tem področju kršijo pravila, ki pa jih je potrebno primerno kazensko in civilno sankcionirati. Različne države urejajo varstvo osebnih podatkov na različne načine.
Keywords: osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, zbirka osebnih podatkov, delovno razmerje, prometni podatki, občutljivi osebni podatki
Published: 02.12.2014; Views: 1081; Downloads: 391
.pdf Full text (458,00 KB)

6.
JAVNO RAZKRIVANJE PODATKOV DAVČNIH DOLŽNIKOV
Tina Logar, 2016, master's thesis

Abstract: Novela Zakona o davčnem postopku, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2013, je uvedla javno objavo seznama davčnih neplačnikov. V magistrski nalogi je predstavljena analiza primerjalno-pravne ureditve javne objave seznama davčnih dolžnikov in sodne prakse na tem področju. Javna objava podatkov o zavezancih za davek, ki so fizične osebe in ne opravljajo dejavnosti, pomeni poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do enakega varstva pravic. Država je tako sprejela odločitev, da je potrebno javnemu interesu dati prednost pred posameznikom-davčnim neplačnikom, katerega podatki so bili prej varovani z davčno tajnostjo. Država želi z javno objavo podatkov o posameznih davčnih neplačnikih spodbuditi prostovoljno, pravilno in pravočasno plačilo davčnih obveznosti. Država bi lahko ravnala drugače in s svojim ukrepom manj invazivno posegla v zasebnost posameznika ter v pravico do enakega varstva pravic. Javna objava davčnih neplačnikov, ki davčni upravi več kot 90 dni dolgujejo najmanj 5000 evrov, ni nujen in primeren ukrep za dosego namenov, zaradi katerih je bil sprejet, poseg v pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov pa tudi ni sorazmeren z (neobstoječimi) pozitivnimi učinki javne objave seznama davčnih dolžnikov. Zakonodajalec bi moral predpisati, da se javno lahko objavijo samo podatki o davčnih dolžnikih iz pravnomočnih odločb davčnega organa. O nameri javne objave podatkov davčnih dolžnikov in o podatkih, ki bodo javno objavljeni na spletnih straneh davčnega organa, bi moral biti davčni dolžnik predhodno tudi obveščen. V nalogi je predstavljena problematika objave osebnih podatkov o davčnih dolžnikih na svetovnem spletu tudi z vidika omejitve informacijske zasebnosti in možnosti posameznika, da izpodbija napačno objavljene podatke ali zahteva njihov umik. Sporna je tudi objava davčnih dolžnikov na seznamu davčnih neplačnikov v primeru odložene davčne izvršbe in v primeru podane vloge za obročno odplačilo dolga v največ treh obrokih, ki jo davčni organ v vseh primerih odobri. Glede na visok znesek skupnega davčnega dolga pa bi morala država narediti več za to, da je davčni sistem učinkovit, kar vključuje učinkovito pobiranje davkov in uspešnost davčnega organa pri izterjavi davka.
Keywords: osebni podatek, razkritje podatkov, seznam davčnih neplačnikov, davčna tajnost, človekove pravice
Published: 18.10.2016; Views: 481; Downloads: 52
.pdf Full text (1,68 MB)

7.
PRAVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU V EVROPSKI UNIJI
Karmen Zver, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Računalništvo v oblaku je oblika storitev, ki omogoča širok obseg uporabe, tudi obdelovanje osebnih podatkov. Pri obdelovanju osebnih podatkov je v Evropski uniji potrebno spoštovati temeljna načela Direktive 95/46/ES, ki je osrednji pravni akt za varstvo osebnih podatkov v Evropski uniji. Njen temeljni cilj je varovanje pravic in svoboščin fizičnih oseb in njihove zasebnosti. Tveganja, ki jih uporaba storitev računalništva v oblaku predstavljajo, so tesneje povezana s tremi področji, ki so: pogodbeno obdelovanje osebnih podatkov, zavarovanje osebnih podatkov in iznos podatkov v tretje države. Vsi subjekti, ki so vključeni v ta področja, morajo zagotoviti varstvo osebnih podatkov in spoštovanje temeljne pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo, to je pravice do zasebnosti. To zagotavljajo s pomočjo organizacijskih in tehničnih ukrepov, s spoštovanjem medsebojnih pravic in obveznosti, in z ukrepi za zavarovanje podatkov. Evropska unija stremi k temu, da bi bila zagotovljena enotna raven varstva osebnih podatkov v vseh državah članicah. Z zakonodajnim okvirom, s spoštovanjem temeljnih načel, s številnimi smernicami, z odločitvami Sodišča Evropske unije in s standardi, želi povečati zaupanje v varnost storitev računalništva v oblaku za obdelovanje osebnih podatkov. Pomanjkanje zaupanja s strani upravljalcev, obdelovalcev in nadzornih organov, je temeljna ovira za njihovo uporabo.
Keywords: računalništvo v oblaku, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, Direktiva 95/46/ES, upravljalec, obdelovalec
Published: 15.09.2016; Views: 618; Downloads: 111
.pdf Full text (402,90 KB)

8.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V PROGRAMIH ZVESTOBE
Barbara Flajšman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pri programu zvestobe gre za obliko prodaje, s pomočjo katere ponudnik blaga in storitev zbere čim več podatkov o svojih kupcih ter jim nato na podlagi analize teh podatkov ponudi tiste izdelke, za katere meni, da jih najbolj potrebujejo oziroma si jih želijo. Da je program čim bolj privlačen za kupce in v njih vzpodbudi željo po včlanitvi, izvajalci programa oblikujejo različne sisteme nagrajevanja, s pomočjo katerih nato skušajo vplivati na obseg osebnih podatkov, ki jim jih bodo kupci zaupali. Temelj programa zvestobe tako predstavljajo zbirke osebnih podatkov, ki so pravno varovana kategorija, zato mora izvajalec programa pri zbiranju podatkov spoštovati sklop pravnih pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Izvajalec programa mora poskrbeti, da osebne podatke zbira in obdeluje v skladu s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, to so načelo poštenosti in zakonitosti ter načelo sorazmernosti, saj je vsaka obdelava v nasprotju s temi načeli nedopustna. Upoštevati mora pravila o pravni podlagi za obdelavo, ki jo predstavlja soglasje posameznika in pravila o namenu obdelave, ki mora biti določen pred začetkom zbiranja. Pri zbiranju in nadaljnji obdelavi pa mora spoštovati tudi pravice, ki jih ima posameznik, katerega podatki se zbirajo in obdelujejo. Posameznik ima tako pravico biti seznanjen o tem, kdo o njem zbira podatke in katere, obenem pa ima tudi pravico, da prepove zbiranje in obdelavo podatkov, da zahteva izbris, dopolnitev, popravek ali blokiranje že zbranih podatkov. Zakonodaja daje posamezniku tudi pravico do sodnega varstva v primeru kršitev njegovih pravic kakor tudi v primeru nezakonitega zbiranja in obdelave podatkov. Ker gre pri osebnih podatkih za občutljivo pravno kategorijo, pravo zahteva od izvajalca programa, kot uporabnika osebnih podatkov, tudi učinkovito zavarovanje osebnih podatkov.
Keywords: osebni podatek, program zvestobe, neposredno trženje, upravljavec osebnih podatkov, soglasje posameznika, pogodbeni obdelovalec, posredovanje osebnih podatkov, pravica do seznanitve, zavarovanje osebnih podatkov
Published: 21.09.2016; Views: 632; Downloads: 52
.pdf Full text (924,88 KB)

9.
Varovanje pacientovih osebnih podatkov v čakalnicah
Andrejka Horvat, 2016, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pacientovih pravic in pravne podlage za varovanje pacientovih osebnih podatkov. Namen raziskave je proučitev varovanja pacientovih osebnih podatkov (imena in priimka) v čakalnicah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in proučitev mnenja izvajalcev zdravstvene nege, občanov in varuha bolnikovih pravic o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov v čakalnicah. Metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature in aktualne zakonodaje. V empiričnem delu je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki in intervjujem. V raziskavo je bilo vključenih 195 izvajalcev zdravstvene nege, 150 občanov in varuh bolnikovih pravic. Rezultati so bili statistično obdelani v programu MS Excel, kjer so bile uporabljene metode opisne statistike. Rezultati raziskovanja. Rezultati so pokazali, da se izvajalci zdravstvene nege v čakalnicah v UKC Maribor poslužujejo različnih načinov naslavljanja pacientov. Nimajo navodila za delo, ki bi opredeljevalo, katere organizacijske in tehnične postopke ter ukrepe naj izvajajo v čakalnicah, da bodo varovali pacientov osebni podatek ime in priimek. Rezultati so pokazali tudi, da 64 % anketiranih občanov želi biti iz čakalnice v ambulanto poklicanih po imenu in priimku, 36 % anketiranim občanom je vseeno in le 10 % želi, da se njihov osebni podatek ime in priimek varuje s klicanjem z zaporedno številko. Od 90 % tistih, ki jim varovanje osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah ni pomembno, pa vendarle 2 % ne bi želela, da se osebni podatek razkrije na nekaterih občutljivejših področjih zdravja. Sklep. Izvajalci zdravstvene nege v UKC Maribor dobro poznajo pravice pacientov, nimajo pa konkretnega navodila za delo, ki bi opredeljevalo organizacijske in tehnične postopke, ki omogočajo varovanje pacientovega osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah. V večini primerov se odločajo po lastni presoji in kljub temu, da se zavedajo kazenske odgovornosti ob razkritju pacientovih osebnih podatkov, se v večini primerov odločajo za klicanje pacientov v čakalnicah po imenu in priimku. S prisotnostjo v čakalnici oziroma ambulanti določene specialnosti se posredno razkriva domnevno zdravstveno stanje pacienta. Posamezni primeri, ki jih je obravnaval varuh bolnikovih pravic, pokažejo, da obstajajo občutljivejša področja in ta se tudi ujemajo z navedbami občanov v raziskavi. V večini primerov pa pacienti želijo biti poklicani po imenu in priimku, saj klicanje z zaporedno številko doživljajo kot brezoseben odnos zdravstvenih delavcev.
Keywords: Osebni podatek, pravice pacientov, varovanje osebnih podatkov, čakalnica, izvajalec zdravstvene nege, občan, nazivanje pacienta.
Published: 11.11.2016; Views: 660; Downloads: 133
.pdf Full text (747,22 KB)

10.
IP-naslov kot osebni podatek: kaj razkrije o posamezniku
Dominika Tkalčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: IP-naslov predstavlja ključen element pri uporabi storitev, ki jih ponuja internet. IP-naslov enolično označuje komunicirajočo napravo v omrežju, s tem pa cilj oziroma izvor podatkov, ki se prenašajo po omrežju. Posredno z IP-naslovom lahko določimo uporabnika naprave, kar indicira, da je IP-naslov tudi osebni podatek. Hkrati je tudi podatek o komunikaciji, tako imenovani prometni podatek, zato je predmet varovanja tako informacijske kot komunikacijske zasebnosti. Z vidika obeh omenjenih zasebnosti smo raziskovali, kakšno vlogo ima IP-naslov pri identifikaciji posameznika, zlasti v okoliščinah preiskovanja kaznivih dejanj, storjenih z uporabo spleta.
Keywords: IP-naslov, osebni podatek, prometni podatek, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost
Published: 19.10.2018; Views: 225; Downloads: 13
.pdf Full text (2,02 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica