| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Seznanjenost komitentov finančnih institucij s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov
Ana Šimenko, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v tehnološko hitro razvijajočem se svetu, kjer so naši osebni podatki postali zelo ogroženi. Zaradi te problematike je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) 2016/679, bolje poznano pod imenom Splošna uredba. Vsakodnevno prihaja do različnih zlorab osebnih podatkov, kar pa lahko izboljšamo na način, da se z zakonodajo in s svojimi pravicami dobro seznanimo. To lahko dosežemo predvsem s pomočjo informiranja in marketinškega komuniciranja na to temo. Boljša informiranost in posledično seznanjenost lahko privedeta tudi do večjega zaupanja podjetju, s katerim poslujemo. Kljub pomembnosti tematike veliko ljudi ne pozna vsebine Uredbe in posledično tudi svojih pravic. Naloga je razdeljena na dva dela, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili ključne pojme za našo nalogo, nato smo iz teoretičnega vidika obravnavali področja Splošne uredbe ter Zakon o varstvu osebnih podatkov. V nadaljevanju smo predstavili še informiranje in z njim tesno povezano marketinško komuniciranje. Po pregledu strokovne literature s področja raziskovanja in zaključenemu prvemu delu naloge, smo se lotili še empiričnega dela. V tem delu smo se osredotočili predvsem na lastno raziskavo z zbiranjem primarnih podatkov, kjer nas je zanimalo, kako dobro so komitenti finančnih institucij v slovenskem prostoru seznanjeni s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga delili na družbenih omrežjih. Vključenih je bilo 146 polnoletnih posameznikov iz različnih starostnih skupin. Z nalogo smo želeli preveriti, ali je bilo dovolj informiranja in marketinškega komuniciranja na področju Splošne uredbe ter kakšno mnenje imajo komitenti o svojem znanju na tem področju. Zanimalo pa nas je tudi, ali bi želeli biti še bolje obveščeni o obravnavani tematiki ter na kakšen način.
Keywords: Splošna uredba, informiranje, marketinško komuniciranje, finančna institucija, osebni podatek
Published: 14.04.2021; Views: 76; Downloads: 12
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Varstvo osebnih podatkov v podjetju
Jaka Premzel, Urban Kralj, Žiga Plavčak, Nejc Fir, 2019, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Človekova zasebnost je nedotakljiva (35. člen Ustave RS). Osebni podatki so del zasebnosti posameznika, zato je tudi njim zagotovljeno najvišje pravno varstvo. Razvoj sodobnih tehnologij in nenehno kopičenje podatkov pomeni resno grožnjo varstvu osebnih podatkov, saj se da do njih relativno enostavno dostopati in jih uporabljati za različne, velikokrat škodljive namene. Zakonodajalec Evropske unije je zato sprejel novo uredbo na področju varstva osebnih podatkov, ki je v veljavi od 28. 5. 2018. Njen namen je povečati varstvo osebnih podatkov v digitalni družbi. Določbe uredbe zavezujejo tudi slovenske gospodarske družbe in podjetnike, ki morajo izvajati politiko zasebnosti, usklajeno z novimi pravili.
Keywords: politika zasebnosti, GDPR, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, podjetja
Published: 13.12.2019; Views: 515; Downloads: 89
URL Link to file

3.
Analiza varstva osebnih podatkov po predlogu ZVOP-2
Tara Tanita Jacksteit, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Osebni podatki se nanašajo na določeno fizično osebo ter vsebujejo informacijo o lastnostih, stanju, ravnanju ali razmerju obravnavane osebe. V diplomskem delu so predstavljeni različni zakoni na področju varstva osebnih podatkov: Zakon o varstvu osebnih podatkov – 1 (ZVOP-1, 2005), predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov – 2 (pZVOP-2, 2018) ter Evropska uredba o varstvu osebnih podatkov – General data protection regulation (GDPR, L 119/2 Uredba EU 216/679). Predpostavljena je tudi zgodovina varstva osebnih podatkov. Ob tem je opisana funkcija Informacijskega pooblaščenca, njegove pristojnosti in obveznosti, razloženi so osnovni pojmi na področju varstva osebnih podatkov ter načini zavarovanja oziroma postopki preprečitve zlorabe osebnih podatkov.
Keywords: diplomske naloge, ZVOP-1, pZVOP-2, GDPR, osebni podatek, informacijski pooblaščenec
Published: 20.09.2019; Views: 620; Downloads: 109
.pdf Full text (960,35 KB)

4.
Varstvo osebnih podatkov delavca v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Uroš Bencak, 2019, master's thesis

Abstract: Velik napredek informacijske tehnologije prinaša različne pasti na področju zasebnosti, na katere je potrebno biti pozoren in se na njih ustrezno odzivati. Zaradi tega je bila leta 2016 s strani Evropske unije sprejeta in objavljena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je pričela veljati 25. 5. 2018. Ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, zato je varstvo podatkov na delovnem mestu pomembno. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora delodajalec imeti zakonito pravno podlago. Nova Uredba 2016/679 določa šest pravnih podlag, med katerimi velja privolitev za najbolj razširjeno. Vendar se zaradi specifičnosti delovnega razmerja, delodajalec le stežka sklicuje na privolitev in le-ta prihaja v poštev zgolj izjemoma. Delodajalci morajo imeti drugo pravno podlago, pri čemer pa so vedno dolžni upoštevati načelo sorazmernosti in obdelujejo samo podatke, ki so nujno potrebni. Uredba 2016/679 vsebuje preventivne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da se zmanjšajo tveganja za kršitve varstva osebnih podatkov. Eden izmed ukrepov je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pri kateri morajo delodajalci že vnaprej prepoznati in oceniti tveganja. Delodajalci v praksi tega ne smejo razumeti kot neko dodatno obremenitev, ker je le-ta določena v njihovo korist, da se izognejo kršitvam in morebitnim kaznim. Velika novost je prav tako imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Njena funkcija je, da pomaga, svetuje, nadzoruje in skrbi za podjetje, da posluje v skladu z zakoni in predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot smo ugotovili, pooblaščena oseba ni osebno odgovorna, da podjetje posluje v skladu z določbami o varstvu podatkov, ampak je dokazno breme na delodajalcu. Delodajalec ji mora zagotoviti ustrezna sredstva (čas, denar, prostore), da lahko nemoteno opravlja naloge. Uredba 2016/679 ni tipična uredba, ker državam članicam pušča širok prostor, ki ga morajo zapolniti z lastnimi rešitvami na področju varstva osebnih podatkov. Zaradi tega so imele države dve leti časa, da svojo zakonodajo prilagodijo evropskemu okvirju, vendar Slovenija tega do danes še ni storila. Značilnost uredb je, da se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da se določbe Uredbe 2016/679 uporabljajo tudi pri nas, zato so jih podjetja dolžna upoštevati. V primerih, kjer so določbe Uredbe 2016/679 v nasprotju z ZVOP-1, to pomeni, da se v teh primerih ZVOP-1 ne sme uporabiti, ampak se uporabi navedena uredba. Glede določb, ki niso v nasprotju z Uredbo 2016/679, pa se ZVOP-1 do njegove razveljavitve in sprejetja ZVOP-2 še naprej uporablja. Navedeno ustvarja pravno negotovost, saj je potrebno v posameznem primeru konkretno primerjati oba pravna akta in v primeru kolizije uporabiti Uredbo 2016/679. To je še posebej težko v primerih, kjer nasprotja niso čisto jasna, in v primerih, ko so posamezne določbe Uredbe 2016/679 napisane na splošno. Do danes sta bila obravnavana dva osnutka Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V osnutkih je opaziti še veliko napak in nedoslednosti, določena področja so zgolj prepisana iz Uredbe 2016/679. Prva država, ki je posodobila svojo nacionalno zakonodajo, je bila Nemčija. To je storila v predpisanem roku, vendar zaradi pomanjkanja časa določenih področij ni uredila izčrpno. Upamo lahko, da bo Slovenija čimprej prilagodila svojo zakonodajo in da bo nov ZVOP-2 dovolj izčrpno urejal to področje, kot se za področje varstva osebnih podatkov tudi pričakuje.
Keywords: Osebni podatek, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, privolitev delavca, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov
Published: 22.01.2019; Views: 750; Downloads: 176
.pdf Full text (820,30 KB)

5.
IMPLEMENTACIJA UREDBE (EU) 2016/679 V PODJETJE X
Nejc Miložič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali postopek implementacije Uredbe (EU) 2016/679 v podjetje X. Uredba (EU) 2016/679 je bolj poznana pod imenom Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Sprejeta je bila že leta 2016, vendar pa se je začela uporabljati šele 25. maja 2018, zato smo v prvi polovici leta 2018 bili zasuti s ponudbami oz. novicami o implementaciji nove zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pomeni temeljni kamen zakonodaje na tem področju, ki ga je sprejela Evropska Unija. Sprejem nove zakonodaje je bil nujen zaradi tehnološkega napredka, ki je imel za posledico vedno več kršitev oz. posegov v pravico varstva osebnih podatkov. Magistrsko delo sestoji iz šestih sklopov. V prvem delu smo obravnavali temeljne pojme s področja varstva osebnih podatkov. V drugem smo nato predstavili zakonodajni okvir na področju varstva osebnih podatkov in opredelili cilje oz. spremembe, ki jih v pravni sistem prinaša Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Osrednji del naloge predstavlja povezovanje teorije s prakso. V tem delu smo pozornost namenili uvedbi določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v podjetje X. Teoretičen okvir smo podkrepili s praktičnimi primeri, ki so uporabni za vsako podjetje. Služijo lahko kot navodila za implementacijo prenovljene zakonodaje. V poglavju o Informacijskem pooblaščencu smo na podlagi mnenja preučevali določene dileme, ki jih prinaša nova zakonodaja. Kasneje smo analizirali stroške, ki jim je podvrženo podjetje pri implementaciji določil Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Izhajali smo iz podatkov podjetja X, tržnih cen in rezultatov raziskave na vzorcu 300 podjetij. V zaključku naloge smo podali še krajši komentar predlogu novega Zakona o varstvu osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, katerega sprejetje pričakujemo do konca leta 2018.
Keywords: osebni podatek, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, upravljavec, obdelovalec, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Published: 21.11.2018; Views: 495; Downloads: 168
.pdf Full text (728,42 KB)

6.
IP-naslov kot osebni podatek: kaj razkrije o posamezniku
Dominika Tkalčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: IP-naslov predstavlja ključen element pri uporabi storitev, ki jih ponuja internet. IP-naslov enolično označuje komunicirajočo napravo v omrežju, s tem pa cilj oziroma izvor podatkov, ki se prenašajo po omrežju. Posredno z IP-naslovom lahko določimo uporabnika naprave, kar indicira, da je IP-naslov tudi osebni podatek. Hkrati je tudi podatek o komunikaciji, tako imenovani prometni podatek, zato je predmet varovanja tako informacijske kot komunikacijske zasebnosti. Z vidika obeh omenjenih zasebnosti smo raziskovali, kakšno vlogo ima IP-naslov pri identifikaciji posameznika, zlasti v okoliščinah preiskovanja kaznivih dejanj, storjenih z uporabo spleta.
Keywords: IP-naslov, osebni podatek, prometni podatek, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost
Published: 19.10.2018; Views: 664; Downloads: 73
.pdf Full text (2,02 MB)

7.
Varovanje pacientovih osebnih podatkov v čakalnicah
Andrejka Horvat, 2016, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pacientovih pravic in pravne podlage za varovanje pacientovih osebnih podatkov. Namen raziskave je proučitev varovanja pacientovih osebnih podatkov (imena in priimka) v čakalnicah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in proučitev mnenja izvajalcev zdravstvene nege, občanov in varuha bolnikovih pravic o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov v čakalnicah. Metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature in aktualne zakonodaje. V empiričnem delu je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki in intervjujem. V raziskavo je bilo vključenih 195 izvajalcev zdravstvene nege, 150 občanov in varuh bolnikovih pravic. Rezultati so bili statistično obdelani v programu MS Excel, kjer so bile uporabljene metode opisne statistike. Rezultati raziskovanja. Rezultati so pokazali, da se izvajalci zdravstvene nege v čakalnicah v UKC Maribor poslužujejo različnih načinov naslavljanja pacientov. Nimajo navodila za delo, ki bi opredeljevalo, katere organizacijske in tehnične postopke ter ukrepe naj izvajajo v čakalnicah, da bodo varovali pacientov osebni podatek ime in priimek. Rezultati so pokazali tudi, da 64 % anketiranih občanov želi biti iz čakalnice v ambulanto poklicanih po imenu in priimku, 36 % anketiranim občanom je vseeno in le 10 % želi, da se njihov osebni podatek ime in priimek varuje s klicanjem z zaporedno številko. Od 90 % tistih, ki jim varovanje osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah ni pomembno, pa vendarle 2 % ne bi želela, da se osebni podatek razkrije na nekaterih občutljivejših področjih zdravja. Sklep. Izvajalci zdravstvene nege v UKC Maribor dobro poznajo pravice pacientov, nimajo pa konkretnega navodila za delo, ki bi opredeljevalo organizacijske in tehnične postopke, ki omogočajo varovanje pacientovega osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah. V večini primerov se odločajo po lastni presoji in kljub temu, da se zavedajo kazenske odgovornosti ob razkritju pacientovih osebnih podatkov, se v večini primerov odločajo za klicanje pacientov v čakalnicah po imenu in priimku. S prisotnostjo v čakalnici oziroma ambulanti določene specialnosti se posredno razkriva domnevno zdravstveno stanje pacienta. Posamezni primeri, ki jih je obravnaval varuh bolnikovih pravic, pokažejo, da obstajajo občutljivejša področja in ta se tudi ujemajo z navedbami občanov v raziskavi. V večini primerov pa pacienti želijo biti poklicani po imenu in priimku, saj klicanje z zaporedno številko doživljajo kot brezoseben odnos zdravstvenih delavcev.
Keywords: Osebni podatek, pravice pacientov, varovanje osebnih podatkov, čakalnica, izvajalec zdravstvene nege, občan, nazivanje pacienta.
Published: 11.11.2016; Views: 1093; Downloads: 201
.pdf Full text (747,22 KB)

8.
JAVNO RAZKRIVANJE PODATKOV DAVČNIH DOLŽNIKOV
Tina Logar, 2016, master's thesis

Abstract: Novela Zakona o davčnem postopku, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2013, je uvedla javno objavo seznama davčnih neplačnikov. V magistrski nalogi je predstavljena analiza primerjalno-pravne ureditve javne objave seznama davčnih dolžnikov in sodne prakse na tem področju. Javna objava podatkov o zavezancih za davek, ki so fizične osebe in ne opravljajo dejavnosti, pomeni poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do enakega varstva pravic. Država je tako sprejela odločitev, da je potrebno javnemu interesu dati prednost pred posameznikom-davčnim neplačnikom, katerega podatki so bili prej varovani z davčno tajnostjo. Država želi z javno objavo podatkov o posameznih davčnih neplačnikih spodbuditi prostovoljno, pravilno in pravočasno plačilo davčnih obveznosti. Država bi lahko ravnala drugače in s svojim ukrepom manj invazivno posegla v zasebnost posameznika ter v pravico do enakega varstva pravic. Javna objava davčnih neplačnikov, ki davčni upravi več kot 90 dni dolgujejo najmanj 5000 evrov, ni nujen in primeren ukrep za dosego namenov, zaradi katerih je bil sprejet, poseg v pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov pa tudi ni sorazmeren z (neobstoječimi) pozitivnimi učinki javne objave seznama davčnih dolžnikov. Zakonodajalec bi moral predpisati, da se javno lahko objavijo samo podatki o davčnih dolžnikih iz pravnomočnih odločb davčnega organa. O nameri javne objave podatkov davčnih dolžnikov in o podatkih, ki bodo javno objavljeni na spletnih straneh davčnega organa, bi moral biti davčni dolžnik predhodno tudi obveščen. V nalogi je predstavljena problematika objave osebnih podatkov o davčnih dolžnikih na svetovnem spletu tudi z vidika omejitve informacijske zasebnosti in možnosti posameznika, da izpodbija napačno objavljene podatke ali zahteva njihov umik. Sporna je tudi objava davčnih dolžnikov na seznamu davčnih neplačnikov v primeru odložene davčne izvršbe in v primeru podane vloge za obročno odplačilo dolga v največ treh obrokih, ki jo davčni organ v vseh primerih odobri. Glede na visok znesek skupnega davčnega dolga pa bi morala država narediti več za to, da je davčni sistem učinkovit, kar vključuje učinkovito pobiranje davkov in uspešnost davčnega organa pri izterjavi davka.
Keywords: osebni podatek, razkritje podatkov, seznam davčnih neplačnikov, davčna tajnost, človekove pravice
Published: 18.10.2016; Views: 974; Downloads: 92
.pdf Full text (1,68 MB)

9.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V PROGRAMIH ZVESTOBE
Barbara Flajšman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pri programu zvestobe gre za obliko prodaje, s pomočjo katere ponudnik blaga in storitev zbere čim več podatkov o svojih kupcih ter jim nato na podlagi analize teh podatkov ponudi tiste izdelke, za katere meni, da jih najbolj potrebujejo oziroma si jih želijo. Da je program čim bolj privlačen za kupce in v njih vzpodbudi željo po včlanitvi, izvajalci programa oblikujejo različne sisteme nagrajevanja, s pomočjo katerih nato skušajo vplivati na obseg osebnih podatkov, ki jim jih bodo kupci zaupali. Temelj programa zvestobe tako predstavljajo zbirke osebnih podatkov, ki so pravno varovana kategorija, zato mora izvajalec programa pri zbiranju podatkov spoštovati sklop pravnih pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Izvajalec programa mora poskrbeti, da osebne podatke zbira in obdeluje v skladu s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, to so načelo poštenosti in zakonitosti ter načelo sorazmernosti, saj je vsaka obdelava v nasprotju s temi načeli nedopustna. Upoštevati mora pravila o pravni podlagi za obdelavo, ki jo predstavlja soglasje posameznika in pravila o namenu obdelave, ki mora biti določen pred začetkom zbiranja. Pri zbiranju in nadaljnji obdelavi pa mora spoštovati tudi pravice, ki jih ima posameznik, katerega podatki se zbirajo in obdelujejo. Posameznik ima tako pravico biti seznanjen o tem, kdo o njem zbira podatke in katere, obenem pa ima tudi pravico, da prepove zbiranje in obdelavo podatkov, da zahteva izbris, dopolnitev, popravek ali blokiranje že zbranih podatkov. Zakonodaja daje posamezniku tudi pravico do sodnega varstva v primeru kršitev njegovih pravic kakor tudi v primeru nezakonitega zbiranja in obdelave podatkov. Ker gre pri osebnih podatkih za občutljivo pravno kategorijo, pravo zahteva od izvajalca programa, kot uporabnika osebnih podatkov, tudi učinkovito zavarovanje osebnih podatkov.
Keywords: osebni podatek, program zvestobe, neposredno trženje, upravljavec osebnih podatkov, soglasje posameznika, pogodbeni obdelovalec, posredovanje osebnih podatkov, pravica do seznanitve, zavarovanje osebnih podatkov
Published: 21.09.2016; Views: 980; Downloads: 84
.pdf Full text (924,88 KB)

10.
PRAVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU V EVROPSKI UNIJI
Karmen Zver, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Računalništvo v oblaku je oblika storitev, ki omogoča širok obseg uporabe, tudi obdelovanje osebnih podatkov. Pri obdelovanju osebnih podatkov je v Evropski uniji potrebno spoštovati temeljna načela Direktive 95/46/ES, ki je osrednji pravni akt za varstvo osebnih podatkov v Evropski uniji. Njen temeljni cilj je varovanje pravic in svoboščin fizičnih oseb in njihove zasebnosti. Tveganja, ki jih uporaba storitev računalništva v oblaku predstavljajo, so tesneje povezana s tremi področji, ki so: pogodbeno obdelovanje osebnih podatkov, zavarovanje osebnih podatkov in iznos podatkov v tretje države. Vsi subjekti, ki so vključeni v ta področja, morajo zagotoviti varstvo osebnih podatkov in spoštovanje temeljne pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo, to je pravice do zasebnosti. To zagotavljajo s pomočjo organizacijskih in tehničnih ukrepov, s spoštovanjem medsebojnih pravic in obveznosti, in z ukrepi za zavarovanje podatkov. Evropska unija stremi k temu, da bi bila zagotovljena enotna raven varstva osebnih podatkov v vseh državah članicah. Z zakonodajnim okvirom, s spoštovanjem temeljnih načel, s številnimi smernicami, z odločitvami Sodišča Evropske unije in s standardi, želi povečati zaupanje v varnost storitev računalništva v oblaku za obdelovanje osebnih podatkov. Pomanjkanje zaupanja s strani upravljalcev, obdelovalcev in nadzornih organov, je temeljna ovira za njihovo uporabo.
Keywords: računalništvo v oblaku, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, Direktiva 95/46/ES, upravljalec, obdelovalec
Published: 15.09.2016; Views: 1126; Downloads: 138
.pdf Full text (402,90 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica