1. Omejitev osebne svobode starejših v domu za starejše na odprtem oddelkuSara Vigali, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Zaposleni v domovih za starejše v podravski statistični regiji delajo z najbolj ranljivo skupino – to so starejši, ki so jim lahko velikokrat zaradi manjše samostojnosti in hkrati večje odvisnosti od negovalcev oziroma oskrbovalcev kršene pravice. Pričujoča magistrska naloga zastavlja raziskovalno vprašanje: »Kakšna je problematika poznavanja kršitev pravic osebne svobode starejših v domovih za starejše občane (na odprtem oddelku) s strani zdravstvenega in negovalnega osebja?«
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava, ki je potekala med zdravstvenim in negovalnim osebjem zaposlenih v domovih za starejše, na odprtih oddelkih, na področju severovzhodne Slovenije (N = 124). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, ki smo ga pripravili sami, na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskav obravnavanega področja. Za preverjanje naših hipotez smo uporabili postopke opisne statistične obdelave podatkov.
Rezultati: 94 % (N = 92) anketiranih je navedlo, da so s pravicami starejših do osebne svobode seznanjeni, le 6 % pravic ne pozna. Potreba po izobraževanju o problematiki kršenja pravic zaposlenih do starejših se je v raziskavi pokazala le pri diplomiranih zdravstvenih delavcih, medtem ko drugi anketiranci interesa zanjo niso pokazali. Večina zaposlenih v domovih za starejše občane navaja, da ne krši pravice starejše osebe do osebne svobode. 88 % vseh anketiranih pa je ocenilo, da omejevanje pravic starejših do osebne svobode pozitivno sovpada z zadovoljstvom uporabnikov ter dobrim medsebojnim odnosom.
Razprava in sklep: Znanje zdravstvenih delavcev na področju prava in pravic, ki jih imajo starejši v domovih za starejše občane, in na splošno je siromašno. Ključen razlog za obstoj njihove socialne izključenosti in diskriminacije ter kršenja pravic, ki jih imajo, pa je primarno preventivne, a tudi kurativne in, seveda, tudi družbene narave, delno pa tudi posledica ignorance zdravstvenega sistema.
Keywords: starejše osebe, dom za starejše osebe, osebna svoboda, pacientove pravice, medicinska sestra
Published in DKUM: 22.03.2022; Views: 13995; Downloads: 131
 Full text (533,43 KB) |
2. Odvzem prostosti kot policijsko pooblastilo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNik Marin, 2019, undergraduate thesis Abstract: V uvodu diplomske naloge lahko razberemo, kaj pomeni osebna svoboda in svoboda gibanja, da je to osnovna dobrina in temeljna svoboščina ter njeno zakonsko opredelitev, na katero je vezana predvsem Ustava Republike Slovenije ter drugi Mednarodni akti. Spoznali bomo nekaj drugih pravic, ki so povezane z odvzemom prostosti oziroma posameznikovo svobodo. V nadaljevanju je podrobneje opredeljena osebna svoboda, razlika med primarnim ter sekundarnim posegom v osebno svobodo ter dobimo globlji vpogled v primaren poseg v osebno svobodo. Seznanimo se, kaj pomeni odvzem prostosti, kateri pojmi so povezani s samim odvzemom prostosti, kakšna je razlika med privedbo, pridržanjem in zadržanje ter kaj pomeni protipraven odvzem prostosti. V povezavi s samim odvzemom prostosti opredelimo različne postopke, kot so predkazenski, prekrškovni in policijsko varnostni postopek. Pri sami nalogi izvemo tudi to, da Ustava Republike Slovenije, zakoni in drugi pravni akti ščitijo naše pravice in svoboščine, hkrati pa po določenih zakonih dajejo s pooblastili organu oblasti možnost, da posamezniku odvzame prostost. Podrobneje se naloga poglobi v zakone, ki so vezani na odvzem prostosti. Na podlagi teh zakonov usvojimo tudi boljše razumevanje v razlikovanje med primarnim in sekundarnim posegom v osebno svobodo ter spoznamo, da se za odvzem prostosti uporablja različna terminologija, postopki in pogoji, kdaj se lahko posamezniku poseže v osebno svobodo. V zaključnem delu diplomske naloge izvemo še, katere so pravice posameznika v samem postopku odvzema prostosti.
Keywords: diplomske naloge, osebna svoboda, človekove pravice in temeljne svoboščine, odvzem prostosti, primaren poseg v osebno svobodo, posameznikove pravice
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 1395; Downloads: 248
Full text (997,23 KB) |
3. Odvzemi prostosti v predkazenskem postopku : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeGrega Obreht, 2019, undergraduate thesis Abstract: Policija ima pri svojem delu na voljo različna pooblastila, s katerimi zagotavlja red in mir v državi. Eno izmed možnih pooblastil je tudi odvzem prostosti. Pri tem gre za najgloblji poseg v osebno svobodo, ki ga policija lahko izvrši le takrat, ko je to neizogibno potrebno in ko so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. V predkazenskem postopku je to takrat, ko ima policija dovoljšno stopnjo suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
Pri pisanju diplomske naloge smo se osredotočili na odvzeme prostosti, ki so definirani v Zakonu o kazenskem postopku, to so prijetje, privedba in pridržanje. Odvzemov prostosti pa ne vsebuje le Zakon o kazenskem postopku, zato smo opisali pridržanje tudi po Zakonu o prekrških, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in Zakonu o pravilih cestnega prometa.
Opredelili smo tudi pravico do osebne svobode, ki je zavarovana v različnih mednarodnih dokumentih in v Ustavi Republike Slovenije. Prav tako ima oseba, ki ji je odvzeta prostost, po Ustavi in Zakonu o kazenskem postopku zagotovljene pravice, s katerimi jo mora policist seznaniti takoj ob odvzemu prostosti. Poleg teh pravic smo v diplomski nalogi pogledali še ostale pravice, ki pripadajo osebi, ki ji je bila odvzeta prostost.
Analizirali smo tudi Ustavno odločbo U-I-18/93, saj se je zaradi nje prvič moral spremeniti Zakon o kazenskem postopku, ker ni bil v skladu z Ustavo.
V zaključku ugotavljamo vlogo okrožnega državnega tožilca v predkazenskem postopku pri odvzemu prostosti, kako so urejeni posegi v osebno svobodo posameznika in kakšne pravice ima posameznik, ki mu je bila odvzeta prostost.
Keywords: diplomske naloge, odvzem prostosti, osebna svoboda, policija, predkazenski postopek
Published in DKUM: 15.01.2019; Views: 1875; Downloads: 336
Full text (504,24 KB) |
4. USTAVNA UREDITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC V ČASU VOJNE: OSEBNA SVOBODALilit Zavašnik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na obravnavo ustavnopravne ureditve človekovih pravic v času vojne s poudarkom na pravici do osebne svobode. Obravnavana materija ni enoplastna in se razteza s področja ustavnega prava v okviru slovenske zakonodaje na kazensko in prekrškovno pravo, njeno bistvo pa je vsebovano v mednarodnem, običajnem in pogodbenem pravu.
Izhodiščno vprašanje diplomske naloge je ali v času vojne zakon umolkne in temelji na Ciceronovi trditvi: "Inter armas enim silent leges." Za odgovor na vprašanje so v nalogi uporabljeni različni metodološki in teoretski pristopi.
Tako v prvem delu (2. poglavje), ki se osredotoča na vojno pravo, kot v drugem delu (3. poglavje), ki sega na področje človekovih pravic, je obravnavan zgodovinski uvod v posamezno področje. Ta je nadgrajen s sodobno, trenutno veljavno pravno ureditvijo, ki je na obeh področjih kompleksna.
Opredelitev pojma vojne se razteza skozi ves prvi del. Ta je umeščen v sodobno nacionalno in mednarodno pravno ureditev. V sklopu slednje je predstavljena delitev na haaško, ženevsko, newyorško in nevtralnostno pravo, hkrati pa je izpostavljen pomen mednarodnega običajnega prava za vojno pravo. Ugotovljeno je, da eksaktna definicija vojne ne obstaja, ampak obstajajo v pravni teoriji zgolj okvirne predpostavke, na podlagi kumulativne izpolnitve katerih, je lahko posamezen mednarodni konflikt opredeljen kot vojna.
V drugem delu so predstavljene in v mednarodno ter nacionalno zakonodajo umeščene človekove pravice. Poudarek je na pravni ureditvi temeljne človekove pravice do osebne svobode, ki je analizirana v dveh situacijah - v času miru in v času vojne. Čeprav je tako mednarodnopravna, kot tudi nacionalna ureditev človekovih pravic izjemno kompleksna in podrobna, poleg tega pa ju v času vojne dopolnjuje mednarodno humanitarno pravo, tovrstna ureditev ne zagotavlja doslednosti pri uporabi pravnih pravil, v čemer se kaže bistvena pomanjkljivost prava človekovih pravic in humanitarnega prava.
Tretji del (4. poglavje) proučevanja se osredotoča na sodobno pravno varstvo človekovih pravic na mednarodnem in nacionalnem nivoju v mirnem in vojnem obdobju. Predstavljene so posamezne relevantne institucije in pravna sredstva, ki se jih lahko posluži posameznik, ki mu je v času vojne odvzeta prostost.
Na podlagi študija relevantne literature je v sklepu izpostavljeno spoznanje, da kljub temu, da je z vsebinskega vidika pravno področje osebne svobode morda kompleksno in na teoretskem nivoju zagotovljeno, to še ne pomeni praktičnega izvrševanja zakonskih in pogodbenih pravil, ki zavezujejo države.
Keywords: Vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice, ustavno pravo, evropsko pravo človekovih pravic, osebna svoboda.
Published in DKUM: 09.05.2014; Views: 1967; Downloads: 323
Full text (1,06 MB) |
5. Policijsko prijetje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeElvisa Frmić, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi so strnjeni vsi pomembnejši podatki v zvezi s policijskim prijetjem. Uvodnemu delu sledi predstavitev zakonske podlage policijskih pooblastil ter policijske etike in pregled policijskih pooblastil s temeljnimi načeli, ki jih je potrebno upoštevati pri odvzemu prostosti, nadzora nad izvajanjem policijskih pooblastil in zakonsko dovoljenega omejevanja osebne svobode. Tretje poglavje podrobneje opisuje postopek prijetja ter pravice prijete osebe. V četrtem poglavju so opredeljene razlike med primarnim in sekundarnim policijskim prijetjem. Šesto poglavje je namenjeno analizi slovenske zakonodaje, povezane s policijskim prijetjem, in primerjavo z evropsko in mednarodno zakonodajo. Poglavju statistična analiza pridržanih oseb sledi splošna ocena empiričnega dela in primerjave v sedmem poglavju. Na podlagi preverjanja hipotez privedejo do ugotovitev, na katerih temelji zaključek.
Analizirali smo veljavno slovensko zakonodajo s pravno osnovo za policijsko prijetje z upoštevano diskrecijo ter jo primerjali z ameriško zakonodajo. V proučevanju slovenske zakonodaje, smo uporabili tudi najnovejši sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, v katerem je policijsko prijetje opredeljeno kot začasna omejitev svobode. S primerjavo slovenske ureditve z evropsko in ameriško zakonodajo, so predstavljeni različni instituti omejitve osebne svobode.
Keywords: predkazenski postopek, policija, policijska pooblastila, policijsko pridržanje, človekove pravice, osebna svoboda, kršitve, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.08.2013; Views: 2498; Downloads: 388
Full text (478,95 KB) |
6. Pravica do osebne svobode - pogled sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloArmando Goričan, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pravico do osebne svobode. Ker gre za eno izmed temeljnih in najbolj pomembnih pravic, je v začetku predstavljena njena zgodovina, temu sledi Evropska konvencija o človekovih pravicah ter kaj določa 5. člen navedene konvencije. V nadaljevanju je še kratka predstavitev Ustave Republike Slovenije in razčlenitev omejitve prostosti.
Jedro vsebuje pregled pravice do osebne svobode v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer na podlagi analize »Vodnika za izvajanje člena 5 Evropske konvencije o človekovih pravicah (A guide to the implementation of Article 5 of the European Convention on Human Rights) Monice Macovei z naslovom Human rights handbooks, No 5 (Človekove pravice priročniki, Št. 5)«.
5. člen navedene konvencije postavlja temeljne standarde pri posegih v osebno svobodo, določa primere v katerih je to dopustno ter ob tem uvaja različne oblike varovalk, ki takšne posege presojajo in zagotavljajo , da ostajajo v okvirjih, ki ne predstavljajo kršitev človekovih pravic.
V zadnjem delu je narejena primerjava ugotovitev analize Vodnika za izvajanje 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah s stanjem v slovenskem pravnem redu ter ugotovitve.
Keywords: človekove pravice, osebna svoboda, kršitve, sodna praksa, Evropsko sodišče za človekove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.08.2012; Views: 3170; Downloads: 552
Full text (354,02 KB) |
7. |
8. Ustavni okviri posegov v osebno svobodo in pravico do zasebnosti v interesu preprečevanja, preiskovanja in pregona prekrškov : specialistično deloGorazd Žnidarič, 2010, specialist thesis Keywords: človekove pravice, osebna svoboda, pravica do zasebnosti, prekrški, pridržanje, hišne preiskave, osebne preiskave, pooblastila, specialistične naloge
Published in DKUM: 20.01.2011; Views: 3350; Downloads: 336
Full text (401,35 KB) |
9. POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVEAljoša Jaklin, 2010, undergraduate thesis Abstract: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni.
Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov.
Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi.
Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Keywords: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 4626; Downloads: 728
Full text (389,69 KB) |
10. |
