Search the digital library catalog

Abstract: Pričujoče magistrsko delo se je osredotočalo na osebno asistenco, na uporabnike osebne asistence in na osebne asistente, ki so družinski člani uporabnika, ter na tiste asistente, ki niso družinski člani uporabnika osebne asistence. Naš namen je bil ugotoviti, kako družinski status vpliva na kvaliteto opravljanja osebne asistence in posledično na psihosocialno blagostanje uporabnikov. Za raziskovanje smo uporabili kvalitativno metodo delno standardiziranih intervjujev in metodo opazovanja z udeležbo. Kvalitativna analiza je pokazala, da so uporabniki zadovoljni tako z osebnimi asistenti, ki so njihovi družinski člani, kot tudi z osebnimi asistenti, ki niso njihovi družinski člani. Osebni asistenti so namreč tisti, ki z uporabniki preživljajo čas, ki je namenjen zgolj in samo njihovim individualnim potrebam in željam, kar pa pozitivno vpliva na psihosocialno blagostanje uporabnika osebne asistence ne glede na družinski status osebnega asistenta. Rezultati so pokazali, da osebna asistenca generalno pozitivno vpliva na uporabnikovo počutje in psihosocialno blagostanje, kar so potrdile tudi druge raziskave. Uporabnikom namreč predstavlja orodje za doseganje samostojnejšega oziroma neodvisnega življenja, prav tako pa jim predstavlja sredstvo za vključevanje v širšo družbo, saj jim omogoča povečanje socialnih stikov in udejstvovanje v prostočasnih aktivnostih. S pričujočim delom smo želeli opozoriti na pomembnost osebne asistence za invalidne osebe in osvetliti obstoječo problematiko sistemske ureditve na tem področju. Predlagamo, da se vpliv osebne asistence na psihosocialno blagostanje uporabnikov ter aktualna problematika še bolj podrobno raziščeta v prihodnosti.
Keywords: invalidnost, osebna asistenca, osebni asistenti, družinski člani, psihosocialno blagostanje
Published in DKUM: 06.02.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,08 MB)

Abstract: Mišična distrofija je bolezen, za katero je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken, kar sčasoma pomeni delno ali popolno ohromitev določenih mišičnih skupin. Mišična distrofija se lahko pojavi v zgodnjem otroštvu ali tudi kasneje. Bolezen je zaenkrat še neozdravljiva; zdravijo se lahko le določeni simptomi. Oseba s tem mišičnim obolenjem sčasoma potrebuje pomoč druge osebe. Te osebe so svojci, osebni asistenti ali pa se invalid vključi v institucionalno varstvo. Z raziskavo smo želeli opredeliti mišično distrofijo in ugotoviti, kakšen pomen ima rehabilitacija za obolelega z mišično distrofijo, kakšen pomen ima osebna asistenca za uporabnika ter vlogo in pomen osebnega asistenta. Predstavili smo Društvo distrofikov Slovenije, katerega člani so oboleli za mišično distrofijo in preko svojega socialnega programa nudi osebno asistenco svojim članom. V raziskavi je sodelovalo triintrideset članov Društva distrofikov Slovenije, ki imajo preko društva omogočeno osebno asistenco. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pridobili ustrezne podatke na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da je 20 (61 %) anketiranih zadovoljnih, 13 (39 %) pa zelo zadovoljnih z osebno asistenco kot celotno dejavnostjo. Uporabniki si želijo osebne asistente, ki so jim blizu po osebnih lastnostih, kot so prijaznost, delavnost, natančnost, komunikativnost in da je starost osebnega asistenta sorazmerna z njihovo starostjo. Osebni asistenti imajo pomembno vlogo za uporabnika na različnih področjih; nekateri so popolnoma odvisni od pomoči osebne asistence, drugi potrebujejo pomoč pri vsakdanji osebni higieni, nakupovanju ali spremstvu na sprehodih, prevoz na delo; s prisotnostjo osebnega asistenta imajo tudi prijateljsko družbo. Ugotovili smo, da osebna asistenca za posameznika pomeni veliko več kot le fizična pomoč; pomembna je tudi kot psihična pomoč v smislu pogovora, tolažbe ali svetovanja, saj pozitivno vpliva na samopodobo in kakovost življenja. Mislimo, da se bodo v prihodnje potrebe po osebni asistenci povečale zaradi prognoze bolezni in staranja staršev mišično obolelih. To se kaže v želji po daljši prisotnosti osebne asistence in s tem večje samostojnosti, s katero bi bili manj odvisni od svojcev ali partnerjev ter bi jih tako razbremenili. Zaradi želje po čimbolj samostojnem življenju osebna asistenca pomeni velik plus invalidom in naši družbi nasploh.
Keywords: osebna asistenca, invalidnost, osebna pomoč, mišična distrofija, pripomočki, rehabilitacija
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 2261; Downloads: 328
Full text (1,25 MB)