1. Vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvoraniJure Ahej, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Učinkovita komunikacija predstavlja temelj za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, s tem pa se zmanjšajo neželeni dogodki ter napake. Vsem zaposlenim mora biti varnost pacientov na prvem mestu, ob storjeni napaki moramo biti iskreni, priznati in napako odpraviti. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled strokovne literature, ki se je navezovala na tematiko o vplivu komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo povzemanja, komparacije ter kompilacije. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili analizo ter sintezo člankov. Izvedli smo tematsko analizo. Članke smo iskali po bazah podatkov, in sicer: SAGE journals, PubMed, Web of Science ter ScienceDirect.
Rezultati: Komunikacijske napake so v 56 % vzrok za operativne oziroma pooperativne zaplete, v 69 % primerov pride zaradi le-teh do zamenjave pacietov oziroma do napačnih postopkov. Napake v komunikaciji predvsem vplivajo na povečano obolevnost, umrljivost, odpoved operativnih posegov, podaljšano hospitalizacijo, višjo stopnjo stresa za zaposlene, učinkovitost posega se zmanjša, večje finančno breme za organizacijo in nepotrebne preiskave.
Razprava in sklep: Neustrezna komunikacija predstavlja najpogostejši dejavnik za nastanek neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Nekatere izmed posledic neustrezne komunikacije v operacijski dvorani so zamude, telesne poškodbe, nepravilno štetje inštrumentov in materiala, invalidnost, smrtnost. Komunikacijske napake imajo velik vpliv na pojavnost neželenih dogodkov.
Keywords: komunikacijske napake, neželeni dogodki, operacijska dvorana, zdravstveno osebje
Published: 13.08.2021; Views: 217; Downloads: 81
 Full text (620,13 KB) |
2. Ugotavljanje uspešnosti prodaje prodajalca x v podjetju aluminium kety emmi d. o. o.Vanja Turner, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vsako podjetje si želi, da bi za svoj obstoj našlo odjemalce, ki bodo kupovali njihov izdelek. Prodaja v podjetju spada med tisto funkcijo podjetja, ki zaključuje poslovni proces podjetja, njen rezultat pa je pretvorba izdelkov in storitev v denarno obliko. Doseganje zastavljenih ciljev in smotrov organizacije je ključno za uspešnost prodaje, prav tako pa tudi podjetja samega. Vsako podjetje mora spremljati uspešnost na vseh področjih in tako tudi uspešnost prodaje.
Med ugotavljanjem oziroma analizo uspešnosti prodaje, sem dobila potrditev, da mora vsako podjetje analizirati poslovanje podjetja skozi vsa leta in pri tem iskati možnosti, da se izboljša. Še posebej pomembna je analiza uspešnosti prodaje, saj bi lahko podjetja »tavala v temi«, s tem pa so lahko ob pravem trenutku na pravem mestu. Analiza uspešnosti prodaje pripomore tako k uspešnemu delovanju podjetja kot pri njegovi rasti.
Delo diplomskega projekta je razdeljeno na štiri poglavja. V uvod je vključen opis problema, namen, cilji, osnovne trditve in predpostavke ter omejitve diplomskega projekta. V teoretičnem delu so zbrana teoretična izhodišča proučevanega problema in teoretično razdelane faze analize uspešnosti prodaje. Empirični del zajema spoznanja in poglede iz teoretičnega dela, ki so uporabljeni za proučevanje na primeru podjetja Aluminium Kety Emmi, d. o. o. V zadnjem, to je četrtem, delu diplomskega projekta, pa so navedene sklepne ugotovitve in spoznanja proučevanih problemov ter razlage pridobljenih rezultatov v zvezi z osnovnimi trditvami.
Keywords: prodaja, ugotavljanje uspešnosti prodaje, analiza uspešnosti prodaje, prodajno osebje, aluminijasti izdelki.
Published: 16.04.2021; Views: 192; Downloads: 32
Full text (571,66 KB) |
3. KAKOVOST STORITEV LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI NA URI-SOČATjaša Lahovič, 2020, master's thesis Abstract: Izhodišča: Kakovost storitev zaznavajo in ocenjujejo »porabniki storitev (npr. pacienti)«
ter predstavlja razliko med pričakovano in dejansko prejeto storitvijo. Kakovost storitev
lekarniške dejavnosti je temelj uspešnega zdravljenja. V vseh državah EU ima visoko
raven ne glede na obseg liberalizacije. Posledica so visoki poklicni standardi v
farmacevtski dejavnosti. Zanimalo nas je, kakšna je kakovost dejavnosti, zadovoljstvo
uporabnikov z lekarniško dejavnostjo in zadovoljstvo uporabnikov z lekarniškim osebjem.
Metode dela: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Na
podlagi domače in tuje strokovne literature smo proučili in analizirali kakovost storitev
lekarniške dejavnosti na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije -
Soča. Z uporabo statističnih testov smo preverili konsistentnost posameznih sklopov
vprašalnika, kakor tudi veljavnost merskih lestvic. Pri spremenljivkah smo opravili analizo
opisne statistike in testirali normalnost porazdelitve s pomočjo Kolmorogov-Smirnovega
testa. V nadaljevanju smo s parametričnimi in neparametričnimi testi preverili
postavljene hipoteze (H1–H3), ki obravnavajo stopnjo zadovoljstva s kakovostjo
lekarniške storitve.
Rezultati: Pridobljeni rezultati izvedenih statističnih testov nam povedo, da so vrednosti
višje od testne vrednosti. Izvedli smo tudi neparametrične teste, s katerimi smo preverili
vrednost mediane in uspešno zavrgli ničelno domnevo. Na podlagi rezultatov lahko
potrdimo zastavljene raziskovalne hipoteze.
Zaključek: Ugotovitve raziskave predstavljajo pomembno izhodišče za oblikovanje
rešitev s področja izboljšanja kakovosti storitev lekarniške dejavnosti in lekarniškega
osebja.
Keywords: kazalniki kakovosti, standardi kakovosti, merjenje kakovosti, zadovoljstvo, lekarna, lekarniško osebje
Published: 30.10.2020; Views: 184; Downloads: 0 |
4. Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenciTara Bertalanič, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja.
Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Keywords: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Published: 03.06.2020; Views: 434; Downloads: 69
Full text (973,65 KB) |
5. Profesionalizacija penološke stroke v SlovenijiGorazd Meško, Rok Hacin, 2018, review article Abstract: Namen prispevka:V prispevku se osredotočamo na razvoj in profesionalizacijo penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji. Predstavljene so glavne značilnosti posameznih obdobij penološke profesije glede na kriterije profesionalizacije.Metode:Za namen prispevka smo opravili pregled razvoja penološke stroke, raziskav in sprememb zakonodaje, ki kažejo na različne usmeritve profesionalizacije dela v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu.Ugotovitve:Proces profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji lahko razdelimo na tri obdobja. Za prvo obdobje, ki je trajalo do 1968, je bil značilen močan vojaški in miličniški vpliv, ki se je odražal v avtoritarnosti in rigidnih odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. V drugem obdobju, ki je trajalo do 1991, se usmeritev izvrševanja kazenskih sankcij prenese z varnostne komponente na tretma obsojencev. Zadnje obdobje profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja se je začelo po osamosvojitvi Republike Slovenije 1991, ko se je pozornost slovenske penologije usmerila v skrb za varstvo pravic obsojencev in njihovo obravnavanje v skladu z evropskimi standardi.Omejitve/uporabnost raziskave:Omejen dostop do neobjavljenih strokovnih besedil, ki onemogoča poglobljeno predstavitev posameznega obdobja profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja, predstavlja glavno omejitev študije. Zaradi prenehanja izdajanja Penološkega biltena na začetku devetdesetih so bili na voljo predvsem viri s področja raziskovalnega dela in letna poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Praktična uporabnost:Ugotovitve prispevka predstavljajo nekaj vidikov procesa profesionalizacije slovenske penološke stroke in zaporskega osebja ter poudarjajo prednosti in izzive v razvoju profesionalizacije, ki bi jih bilo treba upoštevati v nadaljnjem procesu profesionalizacije.Izvirnost/pomembnost prispevka:Prispevek predstavlja sistematični pregled profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji od sredine petdesetih let 20. stoletja do današnjih dni.
Keywords: zapori, zaporsko osebje, profesionalizacija, usposabljanje, izobraževanje, raziskave, Slovenija
Published: 16.04.2020; Views: 298; Downloads: 32
Full text (364,53 KB)
This document has many files! More...
|
6. Strokovna usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo pri zagotavljanju varnosti v Republiki SlovenijiSara Trstenjak, 2017, professional article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je pregledati in oceniti stanje zasebnega varovanja, strokovno usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo po prehodnem petletnem obdobju od sprejetja Zakona o zasebnem varovanju leta 2011 do marca leta 2016.
Metode:
V prvem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Na podlagi izbrane domače literature in zakonodaje je bila uporabljena metoda analize in interpretacije vsebine pisnih in internetnih virov. Drugi del prispevka zaokrožuje empirična metoda. Izdelana je bila spletna anketa, ki so jo izpolnili varnostni menedžerji zasebnih varnostnih družb. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo programov za kvantitativno analizo (SPSS in Microsoft Excel).
Ugotovitve:
Večinsko mnenje oseb, odgovornih za zakonitost, strokovnost in učinkovitost storitev varovanja, je, da je regulativa na področju zasebnega varovanja ustrezna. Pogrešajo predvsem večji pomen tehničnega varovanja, konstruktivni nadzor s strani Inšpektorata RS za notranje zadeve, sodelovanje s predstavniki policije, teoretično in praktično kakovostnejša usposabljanja, strokovne monografije in posledično dvig kakovosti storitev zasebnega varovanja ter s tem ugled dela zasebnega varnostnika v družbi.
Omejitve/uporabnost raziskave
Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca izraža raziskava problematiko zasebnega varovanja skozi oči varnostnih menedžerjev. Ugotovitev zaradi manjšega vzorca ni mogoče posploševati in so namenjene predvsem strokovni javnosti, ki si prizadeva za izboljšanje zasebnega varovanja.
Praktična uporabnost:
Izsledki članka nam poleg vpogleda v značilnosti obravnavane tematike ponujajo podlago za nadaljnje raziskovanje, hkrati pa nakazujejo možne rešitve obravnavanega problema na ravni države.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Po pregledu obstoječe literature menimo, da prispevek tovrstno problematiko obravnava med prvimi.
Keywords: zasebno varovanje, zasebnovarnostno osebje, varnostniki, strokovna usposobljenost, policija, sodelovanje, Slovenija
Published: 15.04.2020; Views: 300; Downloads: 25
Full text (719,40 KB)
This document has many files! More...
|
7. Dizajn delovnega okolja na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letalaLea Pučnik, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava dizajn delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala. Predstavljen je vpliv različnih telesnih drž članov kabinskega osebja med pripravo kabine pred prihodom potnikov na letalo in med strežbo ter vpliv okolja na člane kabinskega osebja v letalu (turbulence, vibracije, hrup, tlak, temperatura zraka …). Raziskava, ki je bila narejena še v času polne aktivnosti Adrie Airways, d. o. o., in je predstavljena v empiričnem delu magistrskega dela, temelji na podatkih, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete, izvedene v mesecu aprilu 2019, v katero so bili vključeni redno zaposleni in študenti, ki so opravljali delo člana kabinskega osebja v podjetju Adria Airways, d. o. o. Anketo je rešilo 43 anketirancev. Ergonomska metoda OWAS temelji na dokumentiranih podatkih, pridobljenih na letu novembra 2018 s pomočjo kamere na mobilnem telefonu. Metodi RULA in REBA temeljita na anketiranju članov kabinskega osebja na posameznem delovnem mestu, zato sta v večji meri odvisni od občutka, realnosti in interpretacije podatkov. Lundqvistov indeks pa računsko določa odstotne deleže težavnosti, v kateri se znajdejo člani kabinskega osebja pri opravljanju del in nalog. Vse slike in posnetke za analizo smo pridobili s pomočjo mobilnega telefona. Ključni del pri ocenjevanju dizajna delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala so bila vprašanja, ki so vključevala subjektivno oceno o razmerah na letalu in zdravstvenem stanju posameznika. Večina anketirancev je mnenja, da razmere (suh zrak, hrup, mraz, vročina, vibracije in manjša koncentracija kisika) vplivajo na njihovo zdravje. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da 46,5 % anketirancev na letalu zelo moti hrup. Prav zaradi hrupa 88,4 % anketirancev sliši manj in ima glavobole. Prav tako smo ugotovili, da 72,1 % članov kabinskega osebja po končanem letenju boli hrbet, 51,2 % pa vrat zaradi upognjene drže vratu in hrbta kabinskega osebja pri pripravi kabine na let. 97,7 % anketirancev je mnenja, da bi se razmere v letalu lahko izboljšalo. V okviru magistrskega dela smo izpostavili nekatera ključna področja izboljšav. Predlagali smo dodatne raziskave, s katerimi bi ugotovili dejavnike, ki ovirajo ergonomske izboljšave za člane kabinskega osebja glede strežbe na letalu, ocenili učinek predlogov izboljšav glede izboljšanja dizajna (ergonomije) na delovnem mestu ter predlagali boljše ozaveščanje zaposlenih o ergonomiji na delovnem mestu, saj veliko lahko naredijo zaposleni tudi sami.
Keywords: ergonomija, dizajn, delovno mesto, kabinsko osebje, REBA, RULA, OWAS
Published: 10.03.2020; Views: 591; Downloads: 203
Full text (37,02 MB) |
8. Pojavnost nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo v odnosu do zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavoduIrena Hödl, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišče: Agresije in nasilja nad zdravstvenimi delavci je vedno več, več kot na drugih delovnih mestih. V svetovnem merilu je agresija in nasilje nad zdravstvenimi delavci nacionalni in svetovni problem. Nasilno vedenje je pogostejše pri pacientih z duševno motnjo.
Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti pojavnost, oblike in dejavnike tveganja nasilja nad zaposlenimi v posebnem socialno varstvenem zavodu.
Raziskovalna metodologija: Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika Perception of Prevalence of Aggression Scale (POPAS) in na podlagi zapisa Poročila o incidentu med stanovalci in zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu od leta 2015 do 2017. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni močno izpostavljeni verbalnemu nasilju, kot so napadi brez jasnih groženj in pasivnemu nasilnemu vedenju. Manj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju. Ugotovili smo, da se več kot dve tretjini nasilja nad zaposlenimi dogaja na varovanih oddelkih, največ v popoldanskem času. V več kot polovici primerov zaposleni izpolnijo list incidenta med stanovalci in zaposlenimi le občasno ali nikoli. Dejavniki tveganja za nasilje so poslabšano zdravstveno stanje in uživanje psihoaktivnih substanc.
Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci so na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam nasilja. Vodstvo in vsi zaposleni bi se morali zavedati, kako pomembno je poročanje o nasilnih dogodkih. Na nivoju zavoda in tudi države bi morala biti sprejeta enotna doktrina ničelne tolerance do nasilja.
Keywords: agresija in nasilje, zaposleni, psihiatrično osebje, zdravstvena nega, izobraževanje in varnost.
Published: 15.11.2018; Views: 591; Downloads: 110
Full text (960,00 KB) |
9. Primeri malomarnega zdravljenjaKaja Brezovnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve.
Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke.
Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Published: 10.10.2018; Views: 933; Downloads: 169
Full text (892,67 KB) |
10. Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacientiDušanka Bezjak, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca.
Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24.
Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi.
Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Keywords: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Published: 08.10.2018; Views: 757; Downloads: 109
Full text (1,27 MB) |
