Search the digital library catalog

Abstract: V času hitrih sprememb se vsak dan znova pojavljajo nova podjetja, a hkrati jih tudi vsak dan mnogo preneha delovati, saj je takšno današnje poslovno okolje. V Sloveniji se je v zadnjem času mnogo spremenilo glede poslovanja. Sploh, če gremo v čas 80. let 20. stoletja, kjer so se začeli prvi premiki pri odpiranju gospodarstva iniciativnih posameznikov. Takrat se je tudi začel prehod iz socialističnega v tržno naravnano gospodarstvo. Slovenija je s svojo osamosvojitvijo izgubila jugoslovanski trg, ki je bil izrednega pomena za poslovanje podjetij, zato je na začetku devetdesetih let propadlo kar mnogo velikih podjetij, a hkrati je bilo na novo ustanovljenih ogromno majhnih in hitro rastočih podjetij. V magistrskem delu smo spoznavali nekatere možnosti prenehanja podjetij v Sloveniji ter tudi način prenehanje poslovanja podjetja − podrobneje obravnavali na velikem usnjarskem podjetju Konus iz Slovenskih Konjic, katerega glavni prodajni in hkrati tudi nabavni trg je bil prav jugoslovanski trg. Podjetje Konus je po osamosvojitvi Slovenije postopoma zaključevalo in manjšalo svoje široko delovno okolje. Zapirali so se številni obrati v proizvodnji usnja, hkrati pa so se, pod novim imenom, ustvarjala nova podjetja − z isto tradicijo proizvodnje. Leta 2001 se podjetje Konus tudi uradno vpiše v stečajni postopek, saj ne zmore več premagovati nastalih težav. Stečaj so po dolgih letih obravnavanja zaključili leta 2014, s 60 % deležem poplačanih obveznosti vseh upnikov.
Keywords: podjetje, veliko proizvodno podjetje, prenehanje podjetja, kriza, stečaj, osamosvojitev Slovenije
Published in DKUM: 13.01.2017; Views: 1661; Downloads: 153
Full text (1,02 MB)

Abstract: Diplomsko delo Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve obravnava ključni in najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine s poudarkom na mednarodnih dogodkih oz. zunanjepolitičnem udejstvovanju slovenskih diplomatov, ki so vplivali na mednarodno priznanje Republike Slovenije kot neodvisne in suverene države. Gre za kratko obdobje, v katerem je Slovenija izpolnila vse pogoje za demokratično ureditev in se osvobodila spon zastarelega totalitarizma in unitarizma. Njena vizija je bila jasna: postati polnopravna evropska država in članica Združenih narodov. Kljub temu da je bila Slovenija na bojišču sama in na mnogih mednarodnih pogovorih omalovaževana kot začetnica konfliktov, je bilo jasno, da od zadanih ciljev ne bo odstopila. Nekateri pomembni tuji državniki so v njej videli zgodbo o uspehu ter razumeli težnjo naroda, ki je ujet v okosteneli komunizem in se želi osvoboditi ter demokratizirati. Ravno zato, pa tudi zavoljo dejstva, da so zvezne jugoslovanske oblasti stopnjevale svojo agresijo tudi drugod po Balkanu, je Slovenija dobivala vse več mednarodne podpore, saj so številni zagovorniki enotne Jugoslavije končno spregledali dejansko stanje v državi. Uvideli so, da je demokratizacija celotne Jugoslavije nemogoča in končno privolili v t. i. razdružitev. Konec leta 1991, formalno pa v začetku leta 1992 je bila mednarodna javnost po številnih klavrnih poskusih ustavitve spopadov na Balkanu končno zrela za priznanje Slovenije kot samostojne in suverene evropske države.
Keywords: osamosvojitev Slovenije, konferenca o Jugoslaviji, demokracija, vojna za Slovenijo, jugoslovanska kriza
Published in DKUM: 24.10.2012; Views: 2833; Downloads: 342
Full text (1,69 MB)