Search the digital library catalog

Abstract: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Keywords: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 474; Downloads: 95
Full text (4,30 MB)

Abstract: Blagodejni učinki izpostavljenosti naravi na duševno zdravje v zadnjih letih pridobivajo vedno več raziskovalnega interesa. K temu prispeva tako globalno rastoča stopnja urbanizacije kot rast težav v duševnem zdravju. Ob mnogih dokazih o pozitivni povezanosti narave in duševnega zdravja prihaja v ospredje tudi raziskovanje mehanizmov, preko katerih se vzpostavlja ta odnos. Namen raziskave je bil preučiti odnos med stikom z naravo in duševnim zdravjem ter preveriti določene mehanizme, preko katerih se ta odnos vzpostavlja. Želeli smo tudi preveriti, ali lahko stik z naravo deluje kot varovalni dejavnik v težavah z duševnim zdravjem. Na vzorcu 436 posameznikov smo preverili stik z naravo s pomočjo treh lestvic, in sicer z Lestvico izpostavljenosti naravi (NES), Lestvico psihološkega obnavljanja po stiku z naravo (ROS) in Lestvico povezanosti z naravo (CNS). Vidike duševnega zdravja smo preverjali z WHO-5 kazalcem blaginje, 6-stopenjsko De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Vprašalnikom depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Lestvico samomorilne ideacije (PSS). Rezultati so pokazali, da izpostavljenost naravi pomembno pozitivno napoveduje psihološko blagostanje ter negativno indikatorje slabega duševnega zdravja in samomorilno ideacijo. Kot pomemben mehanizem tega odnosa se je izkazalo psihološko obnavljanje po stiku z naravo, ne pa povezanost z naravo. Prav tako odnos med izpostavljenostjo naravi in duševnim zdravjem pomembno pojasnjuje nižanje osamljenosti, ki jo spodbuja izpostavljenost naravi. Psihološko obnavljanje po stiku z naravo lahko deluje kot varovalni dejavnik v primeru povezanosti osamljenosti s samomorilno ideacijo, ne pa v primeru povezanosti z indikatorji slabega duševnega zdravja. Ugotovitve se lahko implicirajo na področje promocije duševnega zdravja, hkrati pa odpirajo možnosti za nadaljnje raziskovanje znotraj slovenskega prostora.
Keywords: izpostavljenost naravi, duševno zdravje, povezanost z naravo, psihološko obnavljanje po stiku z naravo, osamljenost
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 747; Downloads: 103
Full text (1,35 MB)

Abstract: Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja, ki še posebej vpliva na staranje družbe po vsem svetu. Pogosto je osamljenost prisotna pri starejših ljudeh. Osamljenost predstavlja subjektiven, pogosto boleč in zaskrbljujoč občutek čustvene ali socialne izolacije. Osamljenost se v današnjem svetu pojmuje kot simptom težav v povezavi z duševnim zdravjem, vendar pri starejših osebah osamljenost postaja bolezen, za katero obstajajo epidemiološki, fenomenološki ter etiološki razlogi. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, katere so najučinkovitejše intervencije, namenjene zmanjševanju osamljenosti pri starejših ljudeh v domovih za starejše. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov smo pregledali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka po priporočilih PRISMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da aktivnosti za preprečevanje osamljenosti pri starostnikih izboljšajo tudi socialne interakcije, komuniciranje, medsebojne odnose, počutje stanovalcev, poveča se zadovoljstvo z oskrbo v domovih, občutek varnosti ter sreče. Razprava in sklep: Ugotovitve so pokazale, da so učinkovite aktivnosti, ki so zmanjšale občutek osamljenosti pri starostnikih, vključevale skupino ljudi, ki jih je usmerjal določen vodja. V skupinah so izvajali različne aktivnosti od izvajanja rekreativnih oziroma telesnih vadb, gospodinjenja, ustvarjanja umetnosti, vrtnarjenja, uporabe sodobne informacijske tehnologije, pogovarjanja, izmenjavanja mnenj, izvajanja terapije smeha ali terapije spominov iz otroštva.
Keywords: osamljenost, domovi za starejše, starostniki, aktivnosti
Published in DKUM: 26.05.2022; Views: 1270; Downloads: 318
Full text (793,67 KB)

Abstract: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Keywords: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 1245; Downloads: 145
Full text (2,96 MB)

Abstract: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Keywords: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1539; Downloads: 162
Full text (986,78 KB)