| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pismenost o duševnem zdravju med študenti na Hrvaškem
Žana Brzuhalski, 2021, master's thesis

Abstract: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Keywords: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Published: 26.04.2021; Views: 120; Downloads: 15
.pdf Full text (2,96 MB)

2.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, master's thesis

Abstract: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Keywords: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Published: 09.12.2020; Views: 283; Downloads: 90
.pdf Full text (789,16 KB)

3.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Keywords: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Published: 09.06.2020; Views: 339; Downloads: 61
.pdf Full text (986,78 KB)

4.
Družbena omrežja in socialna izolacija
Miran Fekonja, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pojav družbenih omrežij je s sabo prinesel veliko sprememb v vsakdanjem življenju. Obstaja teorija, da družbena omrežja povečujejo občutek socialne izolacije. V diplomskem delu smo raziskovali prav to vez med uporabo družbenih omrežij in povečanim občutkom socialne izolacije. V teoretičnem delu smo opisali pojme družbeno omrežje, socialna izolacija in socialna vključenost. Predstavili smo tudi lastnosti družbenih omrežij, individualne dejavnike osamljenosti ter povezavo med družbenimi omrežji in socialno izolacijo. Empirični del je zajemal raziskavo ankete, v kateri je sodelovalo 112 udeležencev. Na podlagi njihovih odgovorov smo naredili analizo, ki nam je dala večji vpogled v to problematiko.
Keywords: socialna izolacija, družbena omrežja, osamljenost
Published: 21.11.2019; Views: 565; Downloads: 143
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Samskost kot nov življenjski slog
Eva Kosi, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na proučevanju samskosti kot novega življenjskega sloga v sodobni družbi. Ker samski ljudje v družbi veljajo za deviantne in so deležni diskriminacije, smo s kvalitativno metodo, konkretneje z uporabo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, da bi proučili življenja samskih oseb in njihova subjektivna doživljanja samskosti. Da bi bolje razumeli njihovo (ne)namerno samskost, smo jih povprašali o izkušnjah iz prejšnjih zvez, ki pomembno vplivajo na posameznikove nadaljnje odločitve o vstopanju v partnerska razmerja. Pozitivne izkušnje, ki so jih navedli, so bile: učenje iz izkušenj, pripadnost ter fizična, emocionalna in mentalna bližina najboljšega prijatelja in sobivalca (partnerja), negativne pa: nezaupanje, neprijetne prekinitve partnerskih razmerij, utesnjevanje, monotonost, razočaranje, obžalovanje nekaterih dejanj in izkoriščanje s partnerjeve strani. Njihovi razlogi za samskost so naslednji: ni potencialnega partnerja, svoboda, bolezen, strah pred čustveno bolečino, nezaupanje in pretekla razočaranja. Samskosti v večini ne povezujejo z nesrečnim življenjem, kvečjemu odsotnost partnerja pojmujejo kot nek primanjkljaj v življenju. V večji meri se intervjuvani ne počutijo osamljene, saj imajo veliko dejavnosti in stikov z drugimi, predvsem s prijatelji in družinskimi člani (starši, sorojenci in otroki), na katere se po potrebi lahko tudi obrnejo po pomoč. Med pozitivne posledice samskosti štejejo večjo svobodo, možnost posvečanja drugim stvarem, brezskrbnost, lagodnost v bivališču (ni se potrebno toliko urejati in skrbeti za bonton), manj neprijetnosti/konfliktov/težav in občutek poželjenosti s strani drugih; kot negativne posledice pa navajajo potrebo po drugi osebi, osamljenost ter potrebo po moškem zaradi težkih fizičnih opravil, zaščite pred okolico, večje finanče varnosti in spolnih odnosov. Vsi so imeli in nekateri še imajo željo po partnerski zvezi in otrocih, vendar pa se te želje, sodeč po naši raziskavi, z leti spreminjajo. Polovica intervjuvancev (starejši) ne namerava ponovno vstopiti v partnersko razmerje, druga polovica (mlajši) pa svojo samskost vidijo kot prehodno obdobje. Še vedno je opazen vpliv tradicionalne ideologije, saj družino kot institucijo visoko vrednotijo. Pritiskov in diskriminacije pa ne opazijo oziroma ne doživljajo kot takšne. Večina pripadnikov družbe namreč tradicionalno ideologijo ponotranji, zaradi česar (normativnih) pritiskov ne morejo ozavestiti, tudi če se nanašajo na njih same.
Keywords: Samskost, življenjski slog, osamljenost, tradicionalna ideologija, diskriminacija
Published: 09.10.2019; Views: 643; Downloads: 68
.pdf Full text (1,17 MB)

6.
POVEZANOST UPORABE INTERNETA Z OBČUTKOM OSAMLJENOSTI IN DEPRESIVNOSTJO PRI MLADOSTNIKIH
Eva Štangelj, 2017, master's thesis

Abstract: Uporaba interneta je postala del vsakdana vsakega posameznika, hkrati pa je prinesla s sabo številne pozitivne kot tudi negativne vplive na naše življenje. Mnenja o posledicah uporabe interneta pri mladostnikih so deljena že od samega začetka. Po eni strani teoretiki poudarjajo, kako je uporaba interneta škodljiva za odraščajočo mladino, po drugi strani pa menijo, da spodbuja kreativnost in krepi medsebojne odnose. V magistrski nalogi smo v teoretičnem delu proučili razširjenost, koristi in slabosti uporabe interneta, obdobje mladostništva z njegovimi karakteristikami ter vpliv uporabe interneta na osamljenost in depresivnost. V eksperimentalnem delu raziskave smo se osredotočili na proučevanje namena uporabe interneta pri mladostnikih v Sloveniji ter povezanost uporabe interneta z občutkom osamljenosti in depresivnosti.
Keywords: mladostniki, uporaba interneta, osamljenost, depresivnost.
Published: 20.02.2017; Views: 879; Downloads: 189
.pdf Full text (1,39 MB)

7.
PROBLEMATIKA OSAMLJENOSTI STAREJŠIH V DOMOVIH ZA UPOKOJENCE
Maja Krajnc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni družbi se vse bolj zavedamo kakovosti lastnega življenja in življenja naših bližnjih. Tako tudi kakovost starostnikov predstavlja vedno večjo prioriteto v institucionalnem varstvu. To vse prinaša določene spremembe in izboljšave, ki omogočajo starostnikom storitve, kakršne si želijo in potrebujejo. Kakovostne storitve so dobra naložba v prihodnost in tega se zaveda vodilni kader v domovih za ostarele. Ustanove se trudijo, da bi stremele k novostim in spremembam, ki vodijo v kakovost in izboljšanje življenja starostnikov. Diplomskega delo se začne s predstavitvijo termina starost in osamljenost. Ta dva pojma sta v povezavi in v veliki meri vplivata na starostnike. Osamljenost je velik problem naše družbe, saj velikokrat raje pogledamo stran, kot se soočimo s tovrstno problematiko. V delu je prikazano, kako se starostniki spopadajo z boleznijo in kako poteka njihovo zdravljenje. Spopadanje z boleznijo pušča določene posledice in naša odgovornost je, da se seznanimo s posledicami in ukrepi. Z osamljenostjo se srečujejo starostniki, ki živijo v lastnem domu in prav tako tudi oskrbovanci domov. V delu so predstavljeni dvojni domovi, javni in zasebni. Želeli smo predstaviti delovanje in storitve domov, kako se razlikujejo ter kakšna je njihova ponudba. Podrobneje smo analizirali delovanje Doma Danice Vogrinec, kjer smo izvedli ankete in intervju z delavko doma. Intervju smo izvedli tudi z dvema starejšima osebama, ki imata drugačna pogleda na preselitev v dom. Dobljeni empirični rezultati so pokazali, kako različne so ocene starostnikov o domovih za ostarele.
Keywords: starostnik, osamljenost, bolezen, depresija, dom za starostnike
Published: 30.08.2016; Views: 1773; Downloads: 288
.pdf Full text (937,49 KB)

8.
SAMOMORILNO VEDENJE IN PREVELIKA TELESNA TEŽA
Kaja Lubej, 2016, master's thesis

Abstract: Samomorilno vedenje in prevelika telesna teža predstavljata globalni javnozdravstveni problem. Prevelika telesna teža je pogosto povezana s samomorilnimi mislimi ter depresijo in občutki osamljenosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje vpliva prevelike telesne teže na razvoj samomorilnih misli ter ugotavljali, kakšno vlogo imata pri tem depresija in občutek osamljenosti. Prav tako nas je zanimalo, ali prihaja pri pojavljanju samomorilnih misli zaradi prevelike telesne teže do razlik med ženskim in moškim spolom. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 753 udeležencev, od tega 252 moških udeležencev in 501 ženska udeleženka. Od 753 udeležencev je imelo preveliko telesno težo 346 udeležencev, 385 udeležencev je imelo normalno telesno težo, 19 udeležencev je bilo blago podhranjenih, 2 udeleženca sta bila zmerno podhranjena, 1 udeleženec pa hudo. Raziskovalne podatke smo pridobili s pomočjo štirih vprašalnikov (vprašanja o demografskih podatkih, Paykelova lestvica samomorilnega vedenja – PSS, Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa – DASS-21 in Vprašalnik osamljenosti – DLS), ki smo jih objavili na spletu. Kljub pričakovanjem da bomo lahko večino hipotez sprejeli, smo morali vse hipoteze razen hipoteze 4 zavrniti, hipotezo 4 smo delno sprejeli. Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično pomembne povezave med preveliko telesno težo in samomorilnimi mislimi. Ugotovili smo, da različne stopnje depresije napovedujejo statistično pomembno povezavo z razvojem samomorilnih misli. Pričakovane razlike pri pojavljanju samomorilnih misli med moškim in ženskim spolom s preveliko telesno težo se niso pokazale. Ugotovili smo, da se samomorilne misli zaradi prevelike telesne teže pojavljajo skoraj enako pogosto tako pri ženskem kakor tudi moškem spolu. Statistično pomembna povezava se je pokazala med preveliko telesno težo in občutki osamljenosti v kategoriji osamljenosti Skupnost. V ostalih kategorijah osamljenosti se le-ta ni pokazala.
Keywords: prevelika telesna teža, samomorilne misli, samomorilno vedenje, telesna teža, depresija, osamljenost
Published: 03.05.2016; Views: 1311; Downloads: 277
.pdf Full text (1,39 MB)

9.
Socialna osamelost starostnika na domu
Nastja Borovnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Osamljenost starejših v naši družbi ni tako redek pojav in predstavlja uničujoč vpliv na zdravje in posledično tveganje za prezgodnjo smrt starejšega prebivalstva. Starejši lahko občutijo osamljenost tudi takrat kadar imajo v bližini svojce in prijatelje.V diplomskem delu smo obravnavali socialno osamelost starostnika v domačem okolju. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na osamljenost. Predstavili smo skrb za starejše, potrebo po medčloveškem odnosu, socialne odnose v starosti, socialno vključenost in izključenost starejših ter medgeneracijsko povezanost. Izpostavili smo pomen zdravstvene nege in socialne dejavnosti v patronažnem varstvu. V raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivni pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. V raziskavo je bil vključen starostnik in njegov svojec. Podatke smo pridobili na osnovi vodenega razgovora, ki je vseboval 12 vprašanj vezanih na osnovne življenjske aktivnosti in 18 vprašanj na temo socialne osamljenosti starostnika ter 15 vprašanj namenjenih za svojce. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli v domačem okolju starostnika v letu 2013. Želeli smo ugotoviti ali ima starostnik stike s svojci, drugimi sorodniki, prijatelji ter sosedi in ali se počuti osamljenega. Zanimalo nas je tudi, če družina opazi, da je njihov svojec osamljen in na kakšen način to izrazi. Razultati raziskave so pokazali, da je starostnik občasno osamljen, ker nima ključne osebe ob sebi, čeprav ima okoli sebe veliko ljudi, kateri ga imajo neizmerno radi.
Keywords: Socialna osamelost, osamljenost, starostnik, domače okolje, zdravstvena nega, družina.
Published: 22.08.2014; Views: 1392; Downloads: 434
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
NEKATERI DRUŽBENI VIDIKI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V RAZLIČNIH OBLIKAH BIVANJA
Katja Krošl, 2013, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo se osredotočili na Maslowo teorijo potreb in na vrednote, pri katerih smo izpostavili kategorizacijo vrednot po Musku. Posebno pozornost smo namenili družini, pri kateri nas je še posebej zanimala njena vloga, element razširjene družine ter družina praznega gnezda. V nadaljevanju smo se osredotočili na staranje. Starost smo opredelili, izpostavili smo vrste starosti ter teorije staranja. Pozornost smo namenili tudi upokojitvi ter domu upokojencev, pri katerem smo odgovorili na vprašanje, kdaj se starejši človek odloči za dom. Zanimali so nas dejavniki za sprejetje domskega življenja, postopek za sprejem v dom, bivanje v domu ter oskrba. V nadaljevanju smo izpostavili varovana stanovanja. Posebno pozornost pa smo namenili tudi preživljanju prostega časa v starosti, osamljenosti ter ogroženosti starostnikov. V empiričnem delu smo naredili primerjavo med starostniki, ki bivajo s svojci, sami doma, s partnerjem in v domu upokojencev. Osredotočili smo se na razloge/vzroke bivanja, preživljanje prostega časa, občutek osamljenosti in stike s sorodniki, stopnjo zadovoljstva z zdravjem, finančnim stanjem, druženjem, počutjem, ohranjanjem sorodstvenih vezi, preživljanjem prostega časa ter na pomembnost vrednot (dionizične, apolonske). Zanimalo nas je, katera skupina starostnikov je glede na obliko bivanja najbolj ogrožena. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v primerjavi s starostniki, ki bivajo s svojci ter s partnerjem, v slabšem položaju starostniki, ki bivajo sami doma ter v domu upokojencev. Najbolj ogroženi pa so starostniki, ki bivajo sami doma
Keywords: oblika bivanja, razlogi/vzroki bivanja, prosti čas, osamljenost, stiki, zadovoljstvo, vrednote.
Published: 13.12.2013; Views: 1867; Downloads: 400
.pdf Full text (857,85 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica