| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
OSAMLJENOST STANOVALCEV V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Andreja Bogdan, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili staranje, starostne fiziološke, psihološke spremembe in najpogostejše bolezni v tem obdobju. Poudarek diplomskega dela je osamljenost in pogostost čustvene praznine in izolacije pri starostniku. Osamljenost je drugo najpogostejše čustvo v starosti. Predstavili smo, kako pripravljenost na odhod v domsko varstvo in samostojnost vplivajo na starostnika v instituciji. Vključevanje starostnika v dnevne aktivnosti je pomembno, saj s tem preprečujemo socialno izolacijo, osamljenost in dvigujemo kakovost življenja v domskem varstvu. Medicinska sestra s svojo strokovnostjo, empatijo, potrpežljivostjo in razumevanjem ima pomembno vlogo pri kakovosti življenja starostnika. Z ugotavljanjem potreb po zdravstveni negi, izvajanjem zdravstvene nege, ohranjanjem samostojnosti, zdravstveno vzgojnim delom ima medicinska sestra tudi pomembno vlogo pri vključevanju stanovalca v dnevne aktivnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kolikšen delež stanovalcev se v domu počuti osamljene, koliko se jih redno vključuje v dnevne aktivnosti v domu in ali zaposleni zdravstveni delavci opazijo osamljenost pri stanovalcih. Raziskava je zajemala 50 stanovalcev Doma starejših občanov Ljutomer, potekala je v mesecu marcu 2009. Ugotovili smo, da osamljenosti v domu za starejše ne občuti 2/3 anketiranih stanovalcev, kateri povedo, da si prosti čas zapolnijo z različnimi aktivnostmi, ki so v domu ponujene. Osamljenost je pogostejša v času praznikov in vikenda, saj se večina aktivnosti v katero je posamezni stanovalec vključen izvaja samo čez teden. V dnevne aktivnosti kot so delovna terapija, skupine starih za samopomoč ali tudi fizioterapija se redno vključuje slaba tretjina anketirancev. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da večina osamljenih stanovalcev meni, da zdravstveno negovalni tim pri njih osamljenost redko opazi. Zdravstveno negovalni tim, ki dela s starostniki, še posebej v domovih za starejše bi moral imeti dodatna znanja iz gerontologije. Ugotovili smo tudi, da okoliščine kot so pomanjkanje članov negovalnega tima zmanjšuje kakovost zdravstvene nege (v prehitrem izvajanju negovalnih aktivnosti, kot je umivanje, hranjenje, pomanjkljiv individualen pristop) in življenja starostnika v domu.
Keywords: starostnik, stanovalec, osamljenost, domsko varstvo, zdravstvena nega
Published: 15.07.2009; Views: 3816; Downloads: 1017
.pdf Full text (303,27 KB)

2.
DEPRESIJA IN STAROSTNIK
Petra Kodrič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predtavili depresijo pri starostniku.Opisali smo vzroke in simptome depresije.Prepoznavanje depresivnih motenj,vrste depresije ter zdravljenje.Prav tako je predstavljena depresija glede na specifična življenjska obdobja.Posebno pozornost smo namenili vlogi medicinske sestre pri obravnavi depresivnega pacienta.V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave,v katero so bili vključeni člani Društva upokojencev občine Poljčane.Raziskava je bila izvedena maja 2010.Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik,ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa.Pri 12 vprašanju smo uporabili Zungovo samoocenjevalno lestvico depresivnosti.Z raziskavo smo ugotavljali prisotnost depresivnosti med anketiranimi,občutek osamljenosti in ali obsataja razlika med pojavljanjem depresije pri moških in ženskah.Rezultati raziskave so pokazali,da se pri 30% anketiranih pojavljajo znaki depresije,vendar pogosteje pri ženskah kot pri moških.Skoraj polovica anketiranih se pogosto ali občasno počuti osamljeno,vendar v družbo ne zahaja kar ena tretjina anketiranih.
Keywords: depresija, osamljenost, starostnik, zdravljenje, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 12.05.2011; Views: 4128; Downloads: 907
.pdf Full text (410,87 KB)

3.
Nekateri sociološki vidiki kvalitete življenja starostnikov - uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor
Eva Krejač, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomski nalogi z naslovom Nekateri vidiki kvalitete življenja starostnikov – uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor, smo v teoretičnem delu predstavili starost kot tretje življenjsko obdobje, značilnosti tega obdobja in spremembe ter stresne dogodke, ki ga spremljajo. Opisali smo probleme, s katerimi se srečujejo razvite postmoderne družbe zaradi naraščajočega števila starejših na eni in nizke rodnosti na drugi strani. Starostnike smo razdelili v tri skupine glede na njihove sposobnosti za samostojno življenje in opravljanje vsakodnevnih opravil ter predstavili programe in organizacije, ki so jim namenjeni. Osredotočili smo se zlasti na starostnike, ki so sicer še sposobni živeti v domačem okolju, a potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Tako smo podrobneje predstavili pomoč družini na domu kot eno izmed socialnovarstvenih storitev v naši družbi, in Center za pomoč na domu Maribor, ki tovrstne storitve izvaja na območju Maribora ter širše okolice. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, izvedli med uporabniki Centra za pomoč na domu Maribor. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil, preučiti nekatere vidike kvalitete življenja starostnikov, ki so uporabniki socialne oskrbe na domu.
Keywords: Ključne besede: starost, staranje, upokojitev, osamljenost, problemi staranja prebivalstva, pomoč družini na domu.
Published: 11.01.2012; Views: 3077; Downloads: 377
.pdf Full text (1,55 MB)

4.
Aktivnosti in terapija s pomočjo živali - vpliv živali na počutje starejših ljudi
Dajana Vodnjov, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je usmerjeno v obravnavo aktivnosti in terapije s pomočjo živali ter proučevanje vpliva živali na počutje starejših ljudi. Predstavljen je problem osamljenosti starejših ljudi in pomen pozitivnih vplivov živali na starejše ljudi. V tem kontekstu je središčnega pomena spoznati oziroma ugotoviti spremembe in potrebe v starosti, predstaviti in analizirati aktivnosti in terapijo z živalmi in primerjati njuno razširjenost ter uporabnost v Sloveniji in po svetu. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature. Pridobljeni podatki so bili sistematizirani, analizirani in vključeni v diplomsko delo. Pregled literature je pokazal, da je osamljenost v starosti ena najpogostejših emocij, vzroki zanjo so družbena izolacija in diskriminacija starejših, umikanje starejših iz družbenega življenja, tudi določene telesne motnje. S starostjo se, poleg fizioloških sprememb, pojavijo tudi spremembe v psiholoških značilnostih in čustvovanju. Za premagovanje osamljenosti je zelo primerno druženje z živalmi in skrb zanje. Živali so konstante, ki v hitro spreminjajočem se življenju, ljudem krajšajo čas, jih nasmejijo, jim dajejo občutek varnosti. Bistvenega pomena je dotik živali, ki opogumlja in osrečuje. Živali pomagajo premagovati družbeno izoliranost in vzpodbujajo socialne stike, prinašajo lahkotnost, ljubeznivost in dajejo občutek neogroženosti. Aktivnosti in terapija s pomočjo živali sta odlični komplementarni metodi dela, ki sta uporabni v vseh okoljih, še posebej v institucionalnih oblikah pomoči. Pod aktivnosti oziroma terapijo s pomočjo živali se razumejo vsa dejanja, pri katerih se z načrtno uporabo živali doseže pozitivne odzive pri uporabniku. Terapija in aktivnosti s pomočjo živali sta v Sloveniji prisotni, vendar v manjšem obsegu kot v tujini. V nekaterih evropskih državah, kot so Avstrija, Italija in Anglija, je terapija s pomočjo živali vključena v zdravstveni sistem. Živali lahko v starosti polepšajo življenje in pomagajo lajšati težave, s katerimi se starejši človek sooča. Živalske moči, ljubezni, energije in drugih pozitivnih lastnosti, bi se morali bolj zavedati in jih koristiti.
Keywords: staranje, starostnik, osamljenost, aktivnost s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, terapevtske živali
Published: 09.05.2013; Views: 2410; Downloads: 425
.pdf Full text (330,66 KB)

5.
Starostnik in osamljenost
Mojca Kralj, 2013, specialist thesis

Abstract: Poudarek specialističnega dela je na osamljenosti v starosti, kar je najpogostejše negativno čustvo pri starostniku. Predstavili smo pomembnost zagotavljanja materialnih in nematerialnih potreb v starosti, skrbi za medgeneracijska sožitja, spremljanje starostnika v domačem okolju in vključevanje starostnika v domu starejših občanov. Vse to pripomore k preprečevanju osamljenosti starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katero bivalno okolje bolj vpliva na osamljenost starostnika, vzroke za osamljenost in morebiten vpliv spola na osamljenost. Raziskava je zajemala 60 starostnikov, starih nad 65 let, in sicer 30 naključno izbranih starostnikov, živečih na svojih domovih, in 30 starostnikov živečih v domu za starejše.
Keywords: starostnik, osamljenost, medgeneracijsko sožitje, dom starejših občanov
Published: 16.05.2013; Views: 3712; Downloads: 880
.pdf Full text (840,20 KB)

6.
NEKATERI DRUŽBENI VIDIKI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V RAZLIČNIH OBLIKAH BIVANJA
Katja Krošl, 2013, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo se osredotočili na Maslowo teorijo potreb in na vrednote, pri katerih smo izpostavili kategorizacijo vrednot po Musku. Posebno pozornost smo namenili družini, pri kateri nas je še posebej zanimala njena vloga, element razširjene družine ter družina praznega gnezda. V nadaljevanju smo se osredotočili na staranje. Starost smo opredelili, izpostavili smo vrste starosti ter teorije staranja. Pozornost smo namenili tudi upokojitvi ter domu upokojencev, pri katerem smo odgovorili na vprašanje, kdaj se starejši človek odloči za dom. Zanimali so nas dejavniki za sprejetje domskega življenja, postopek za sprejem v dom, bivanje v domu ter oskrba. V nadaljevanju smo izpostavili varovana stanovanja. Posebno pozornost pa smo namenili tudi preživljanju prostega časa v starosti, osamljenosti ter ogroženosti starostnikov. V empiričnem delu smo naredili primerjavo med starostniki, ki bivajo s svojci, sami doma, s partnerjem in v domu upokojencev. Osredotočili smo se na razloge/vzroke bivanja, preživljanje prostega časa, občutek osamljenosti in stike s sorodniki, stopnjo zadovoljstva z zdravjem, finančnim stanjem, druženjem, počutjem, ohranjanjem sorodstvenih vezi, preživljanjem prostega časa ter na pomembnost vrednot (dionizične, apolonske). Zanimalo nas je, katera skupina starostnikov je glede na obliko bivanja najbolj ogrožena. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v primerjavi s starostniki, ki bivajo s svojci ter s partnerjem, v slabšem položaju starostniki, ki bivajo sami doma ter v domu upokojencev. Najbolj ogroženi pa so starostniki, ki bivajo sami doma
Keywords: oblika bivanja, razlogi/vzroki bivanja, prosti čas, osamljenost, stiki, zadovoljstvo, vrednote.
Published: 13.12.2013; Views: 1552; Downloads: 363
.pdf Full text (857,85 KB)

7.
Socialna osamelost starostnika na domu
Nastja Borovnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Osamljenost starejših v naši družbi ni tako redek pojav in predstavlja uničujoč vpliv na zdravje in posledično tveganje za prezgodnjo smrt starejšega prebivalstva. Starejši lahko občutijo osamljenost tudi takrat kadar imajo v bližini svojce in prijatelje.V diplomskem delu smo obravnavali socialno osamelost starostnika v domačem okolju. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na osamljenost. Predstavili smo skrb za starejše, potrebo po medčloveškem odnosu, socialne odnose v starosti, socialno vključenost in izključenost starejših ter medgeneracijsko povezanost. Izpostavili smo pomen zdravstvene nege in socialne dejavnosti v patronažnem varstvu. V raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivni pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. V raziskavo je bil vključen starostnik in njegov svojec. Podatke smo pridobili na osnovi vodenega razgovora, ki je vseboval 12 vprašanj vezanih na osnovne življenjske aktivnosti in 18 vprašanj na temo socialne osamljenosti starostnika ter 15 vprašanj namenjenih za svojce. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli v domačem okolju starostnika v letu 2013. Želeli smo ugotoviti ali ima starostnik stike s svojci, drugimi sorodniki, prijatelji ter sosedi in ali se počuti osamljenega. Zanimalo nas je tudi, če družina opazi, da je njihov svojec osamljen in na kakšen način to izrazi. Razultati raziskave so pokazali, da je starostnik občasno osamljen, ker nima ključne osebe ob sebi, čeprav ima okoli sebe veliko ljudi, kateri ga imajo neizmerno radi.
Keywords: Socialna osamelost, osamljenost, starostnik, domače okolje, zdravstvena nega, družina.
Published: 22.08.2014; Views: 1125; Downloads: 380
.pdf Full text (1,02 MB)

8.
PROBLEMATIKA OSAMLJENOSTI STAREJŠIH V DOMOVIH ZA UPOKOJENCE
Maja Krajnc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni družbi se vse bolj zavedamo kakovosti lastnega življenja in življenja naših bližnjih. Tako tudi kakovost starostnikov predstavlja vedno večjo prioriteto v institucionalnem varstvu. To vse prinaša določene spremembe in izboljšave, ki omogočajo starostnikom storitve, kakršne si želijo in potrebujejo. Kakovostne storitve so dobra naložba v prihodnost in tega se zaveda vodilni kader v domovih za ostarele. Ustanove se trudijo, da bi stremele k novostim in spremembam, ki vodijo v kakovost in izboljšanje življenja starostnikov. Diplomskega delo se začne s predstavitvijo termina starost in osamljenost. Ta dva pojma sta v povezavi in v veliki meri vplivata na starostnike. Osamljenost je velik problem naše družbe, saj velikokrat raje pogledamo stran, kot se soočimo s tovrstno problematiko. V delu je prikazano, kako se starostniki spopadajo z boleznijo in kako poteka njihovo zdravljenje. Spopadanje z boleznijo pušča določene posledice in naša odgovornost je, da se seznanimo s posledicami in ukrepi. Z osamljenostjo se srečujejo starostniki, ki živijo v lastnem domu in prav tako tudi oskrbovanci domov. V delu so predstavljeni dvojni domovi, javni in zasebni. Želeli smo predstaviti delovanje in storitve domov, kako se razlikujejo ter kakšna je njihova ponudba. Podrobneje smo analizirali delovanje Doma Danice Vogrinec, kjer smo izvedli ankete in intervju z delavko doma. Intervju smo izvedli tudi z dvema starejšima osebama, ki imata drugačna pogleda na preselitev v dom. Dobljeni empirični rezultati so pokazali, kako različne so ocene starostnikov o domovih za ostarele.
Keywords: starostnik, osamljenost, bolezen, depresija, dom za starostnike
Published: 30.08.2016; Views: 1352; Downloads: 224
.pdf Full text (937,49 KB)

9.
SAMOMORILNO VEDENJE IN PREVELIKA TELESNA TEŽA
Kaja Lubej, 2016, master's thesis

Abstract: Samomorilno vedenje in prevelika telesna teža predstavljata globalni javnozdravstveni problem. Prevelika telesna teža je pogosto povezana s samomorilnimi mislimi ter depresijo in občutki osamljenosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje vpliva prevelike telesne teže na razvoj samomorilnih misli ter ugotavljali, kakšno vlogo imata pri tem depresija in občutek osamljenosti. Prav tako nas je zanimalo, ali prihaja pri pojavljanju samomorilnih misli zaradi prevelike telesne teže do razlik med ženskim in moškim spolom. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 753 udeležencev, od tega 252 moških udeležencev in 501 ženska udeleženka. Od 753 udeležencev je imelo preveliko telesno težo 346 udeležencev, 385 udeležencev je imelo normalno telesno težo, 19 udeležencev je bilo blago podhranjenih, 2 udeleženca sta bila zmerno podhranjena, 1 udeleženec pa hudo. Raziskovalne podatke smo pridobili s pomočjo štirih vprašalnikov (vprašanja o demografskih podatkih, Paykelova lestvica samomorilnega vedenja – PSS, Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa – DASS-21 in Vprašalnik osamljenosti – DLS), ki smo jih objavili na spletu. Kljub pričakovanjem da bomo lahko večino hipotez sprejeli, smo morali vse hipoteze razen hipoteze 4 zavrniti, hipotezo 4 smo delno sprejeli. Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično pomembne povezave med preveliko telesno težo in samomorilnimi mislimi. Ugotovili smo, da različne stopnje depresije napovedujejo statistično pomembno povezavo z razvojem samomorilnih misli. Pričakovane razlike pri pojavljanju samomorilnih misli med moškim in ženskim spolom s preveliko telesno težo se niso pokazale. Ugotovili smo, da se samomorilne misli zaradi prevelike telesne teže pojavljajo skoraj enako pogosto tako pri ženskem kakor tudi moškem spolu. Statistično pomembna povezava se je pokazala med preveliko telesno težo in občutki osamljenosti v kategoriji osamljenosti Skupnost. V ostalih kategorijah osamljenosti se le-ta ni pokazala.
Keywords: prevelika telesna teža, samomorilne misli, samomorilno vedenje, telesna teža, depresija, osamljenost
Published: 03.05.2016; Views: 1009; Downloads: 210
.pdf Full text (1,39 MB)

10.
POVEZANOST UPORABE INTERNETA Z OBČUTKOM OSAMLJENOSTI IN DEPRESIVNOSTJO PRI MLADOSTNIKIH
Eva Štangelj, 2017, master's thesis

Abstract: Uporaba interneta je postala del vsakdana vsakega posameznika, hkrati pa je prinesla s sabo številne pozitivne kot tudi negativne vplive na naše življenje. Mnenja o posledicah uporabe interneta pri mladostnikih so deljena že od samega začetka. Po eni strani teoretiki poudarjajo, kako je uporaba interneta škodljiva za odraščajočo mladino, po drugi strani pa menijo, da spodbuja kreativnost in krepi medsebojne odnose. V magistrski nalogi smo v teoretičnem delu proučili razširjenost, koristi in slabosti uporabe interneta, obdobje mladostništva z njegovimi karakteristikami ter vpliv uporabe interneta na osamljenost in depresivnost. V eksperimentalnem delu raziskave smo se osredotočili na proučevanje namena uporabe interneta pri mladostnikih v Sloveniji ter povezanost uporabe interneta z občutkom osamljenosti in depresivnosti.
Keywords: mladostniki, uporaba interneta, osamljenost, depresivnost.
Published: 20.02.2017; Views: 671; Downloads: 145
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica