1. Mednarodni oboroženi spopadi: načini in sredstva vojskovanja : magistrsko deloMatija Kovač Vrbnjak, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavani mednarodni oboroženi spopadi, načini vojskovanja in sredstva vojskovanja, torej orožja in orožni sistemi, ki se v oboroženih spopadih uporabljajo. Delo tako vsebuje splošen opis mednarodnih (in nemednarodnih) oboroženih spopadov, predstavitev nekaterih tipičnih načinov vojskovanja in nekaterih skupin orožij, tako konvencionalnih kot orožij za množično uničenje. Obdelana pa so tudi orožja, ki so se pojavila šele v bližnji preteklosti in se še intenzivno razvijajo. Nadalje je podan pregled nekaterih najpomembnejših pravnih virov zadevnega področja, kot sta haaško in ženevsko pravo, na koncu pa je podan še kratek opis (sodobnega) mednarodnega humanitarnega prava, vključno z njegovo uporabo in opisom dejavnosti organizacije, ki predstavlja simbol tega pravnega področja – Mednarodnega odbora Rdečega križa.
Keywords: vojno stanje, haaške konvencije, ženevske konvencije, vojskovanje na kopnem, jedrsko orožje, biološko orožje, avtonomno orožje, humanitarno pravo
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 33
 Full text (1,88 MB) |
2. Opozorilni strel kot prisilno sredstvo - primerjalna študija slovenske in finske ureditve : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Kotnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Slovenska policija velja za eno najbolj nadzorovanih državnih institucij z učinkovitim sistemom nadzorovanja policije, enako pa velja policijo na Finskem, ki je pogosto poznana po svoji visoko izobraženi in učinkoviti policiji. Kljub temu, da se gre za dve višje razviti in na področju varstva človekovih pravic primerljivi državi, pa je zakonska ureditev policijske uporabe strelnega orožja različna. V Sloveniji je v 96. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije določen postopek uporabe strelnega orožja, ki vključuje in posebej zahteva opozorilni strel, v kolikor ga je mogoče izvesti v varno smer. Nasprotno Finska opozorilnega strela ne zahteva in nanj gleda kot samostojno prisilno sredstvo, za katerega so zahtevani enaki pogoji uporabe kot usmerjeni strel. Hkrati, ob primerjavi modela uporabe strelnega orožja, smo v raziskavi poskušali poiskati definicijo varne smeri, ker je ZNPPol ne definira. To smo storili s pregledom literature in intervjujema s strokovnjakoma iz področja varne uporabe strelnega orožja. V želji po zajemu objektivnih in različnih mnenj, en strokovnjak prihaja iz policije, drugi pa iz zasebne sfere. Ugotovili smo, da opozorilni strel povzroča dodatni stres policistom, saj morajo v hitri in napeti situaciji presojati, ali so pogoji za izvedbo opozorilnega strela izpolnjeni, kje se nahaja varna smer oziroma, ali so podani pogoji za preskočitev opozorilnega strela. Iz tega izhaja, da je finski model boljši, ker prosta izbira uporabe prisilnega sredstva omogoča hitrejše posredovanje in odstrani morebitne zaplete. Obe ureditvi se sicer soočata s problemom ne definirane varne smeri, za katero smo ugotovili, da med strokovnjaki ni konsenza o dejanski varni smeri pri uporabi opozorilnega strela. Zato bi bilo nujno zagotoviti širše sprejeto definicijo varne smeri in jo prenesti v zakonodajo.
Keywords: opozorilni strel, policija, strelno orožje, prisilna sredstva, ZNPPol, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 37
Full text (674,52 KB) |
3. Primerjava uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKiti Skočir, 2024, undergraduate thesis Abstract: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika.
Keywords: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 39
Full text (793,81 KB) |
4. Modeliranje in izdelava dušilca zvoka za strelno orožjeLuka Šatan, 2024, master's thesis Abstract: Cilj magistrske naloge je bil izdelati dušilec zvoka za strelno orožje modela M70 s kalibrom 7,62 × 39 mm. Prvotno je bilo treba analizirati in proučiti, do sedaj že znane študije in pregledati že izdelane dušilce. Na podlagi teh smo v programskem okolju SolidWorks oblikovali štiri različne oblike ekspanzijskih komor, na katerih smo na to v istem programskem okolju izvedli analizo zračnega tlaka in akustičnih moči. Po končani analizi smo komore in ostale potrebne sklope dušilca izvozili v obliki STEP formata in dušilec fizično izdelali na CNC obdelovalnem stroju. Za izdelane dušilce smo izvedli tudi meritve jakosti zvoka na terenu. Na koncu smo določili najprimernejši dušilec za obravnavano strelno orožje.
Keywords: strelno orožje, dušilec zvoka, hrup, modeliranje, izdelava, SolidWorks
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 168; Downloads: 43
Full text (4,22 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
