1. Izdelava spletnih storitev za dostop do ornitoloških podatkov v SlovenijiPrimož Majhen, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se soočili s problemom nedostopnosti ornitoloških podatkov v Sloveniji. Reševanja problema smo se lotili z raziskavo področja narave ornitoloških podatkov in tehnologij s katerimi smo lahko povečali dostopnost in uporabnost le-teh. Vzorec ornitoloških podatkov, ki smo ga pridobili od Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vsebuje podatke o pticah in njihovih nahajališčih na območju Slovenije. Implementirali smo RESTful spletne storitve za dostop do vira in prikazali uporabo le-teh na primeru mobilne aplikacije razvite za mobilno platformo Android, ki za prikaz geografskih ornitoloških podatkov na karti Slovenije uporablja knjižnico Open Layers.
Keywords: REST, spletne storitve, Android, Open Layers, ornitologija
Published in DKUM: 14.10.2015; Views: 1296; Downloads: 89
 Full text (2,37 MB) |
2. |
3. Prehrana pegaste sove Tyto alba na Murskem poljuFranc Janžekovič, 1992, original scientific article Abstract: Iz izbljuvkov pegaste sove Tyto alba nabranih na Murskem polju, Slovenija (UTM: WM 96), je avtor izoliral ostanke 282 živali. Glavnino prehrane predstavljajo sesalci Mammalia z 91,5%, ki pripadajo 19 različnim vrstam. Ptiči Aves so v prehrani zastopani s 7,1% in žuželke Insecta z 1,4% deležem. Med sesalci prevladujejo gozdna rovka Sorex araneus 36,2%, poljska rovka Crocidura leucodon 16,0%, poljska voluharica Microtus arvalis 9,9% in vrtna voluharica Pitymys subterraneus 5,3 % med ptiči pa vrabci Passer 6,4%.
Keywords: ornitologija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1613; Downloads: 98
 Link to full text |
4. |
5. Jesensko-zimska gnezditev krokarja Corvus corax v MariboruFranc Bračko, Franc Janžekovič, 1996, professional article Abstract: Južno pobočje Meljskega Hriba oblikuje podorna lapornata in delno s termofilnim grmovjem poraščena stena. Markantna stena leži na SV delu Maribora tik nad reko Dravo in je od leta 1992 tudi zavarovana kot naravni rezervat. Nadmorska višina Meljskega Hriba je nekaj prek 300 m. Dne 29. 10. 1995 smo opazovali par krokarjev pri spletanju gnezda na eni izmed polic v steni Meljskega Hriba, dne 23. 12. 1995 so bili v gnezdu štirje operjeni mladiči. Gnezdo smo dnevno nadzorovali do 1. 1. 1996, ko se je speljal prvi mladič, 7. 1. pa je gnezdo zapustil zadnji. Krokar se je prehranjeval in prinašal hrano mladičem iz okrog 1000 m oddaljenega odprtega mariborskega smetišča komunalnih odpadkov. Par se je v času gnezdenja tudi v celoti golil. Dne 10. 2. 1996 se je par krokarjev znova območno spreletaval, 9. 3. pa je samica sedela na gnezdu. Toda 23. 3. 1996 je bilo gnezdo prazno in zapuščeno. Gnezdišče sta krokarja občasno obiskovala tudi v aprilu in maju. V Sloveniji je krokar dokaj pogost gnezdilec, ki naseljuje predvsem gorate predele Julijskih Alp, Trnovski gozd, Kočevsko, Posavje in Pohorje. Njegov populacijski trend raste, slovenska populacija pa je ocenjena na 1000-1500 parov. Sredi tega stoletja je bil krokar tudi v Sloveniji zelo redek ptič. Njegovo število je pričelo naglo naraščati v 60. in 70. letih. Neobičajna jesensko-zimska gnezditev krokarjev je potekala v izjemno ostri zimi z veliko količino padavin, od 30-50 cm snega in z nočnimi temperaturami do -15 stopinj C. Nenavadna gnezditev v zelo ostrih vremenskih razmerah, toda ob ugodnih virih prehranjevanja (bližina smetišča), kaže na izjemno prilagodljivost vrste. To je doslej prvi znani podatek o gnezdenju krokarja v Mariboru
Keywords: ornitologija, ptiči, krokar
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1939; Downloads: 61
Link to full text |
6. Odnosi med telesno velikostjo, razširjenostjo in gostoto gnezdečih ptic v SlovenijiFranc Janžekovič, 2002, original scientific article Abstract: Through the analysis of empirical data on the breeders of Slovenia, relations between their distribution, abundance and body size were being assessed. Two hypotheses were tested: 1) species with greater distribution have greater abundance than species limited to smaller geographical regions: 2) larger species have lower average abundance than smaller. The relationship between distribution and abundance of the species breeding in Slovenia was in accordance with the exponent growth, while the correlation coefficient was high and positive (R=0,75). Correlation between distribution of species and number of breeding pairs was also significant and positive (R=0,88). Larger species had smaller average abundance and therefore smaller number of breeding pairs than smaller birds. Correlation between body size and abundanceof pairs was negative (r=-0,41). The difference in abundance of pairs between species with larger and smaller body size is presumably the result of different access to natural resources (mainly food). In larger species, the same quantity of limited natural resources is distributed among smaller number of individuals, while in small body size species this quantity is distributed among greater number of birds
Keywords: biologija, zoologija, ornitologija, ptice, Aves, telesna velikost, razširjenost, številčnost, gnezdilke, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1502; Downloads: 51
Link to full text |
7. |
