| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Organizirana kriminaliteta in izterjava
Špela Žust, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Posamezniki pogosto pridejo v situacijo, kjer nujno potrebujejo denar, vendar zaradi finančnega stanja niso kreditno sposobni in jim banka le-tega ne more odobriti. Ponudba nebančnih kreditov je na trgu široka, obresti za najem kredita pa so mnogokrat višje kot bančne. Ponudniki nebančnih kreditov so lahko del mreže organiziranega kriminala. Če dolžnik, ki najame nebančni kredit, ni zmožen poravnati dolga, se začne nelegalno izsiljevanje, ki nemalokrat vključuje tako psihično kot fizično izsiljevanje dolga.
Keywords: diplomske naloge, sodna izterjava, organizirani kriminal, izposoja denarja, nelegalna izterjava
Published: 04.05.2021; Views: 67; Downloads: 25
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
Merjenje indeksa organizirane kriminalitete (primer Afrika)
Rok Krpan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Organizirani kriminal se še vedno razvija in postaja velika težava po celem svetu. Kriminalne združbe in akterji postajajo čedalje bolj fleksibilni in svojo dejavnost širijo preko meja. Svetovne organizacije v boju proti organiziranemu kriminalu odkrivajo nove načine merjenja organizirane kriminalitete, ki so še do nedavnega veljali za neizvedljive. V sklopu projekta ENACT je Interpol na primeru Afrike začel meriti indeks organizirane kriminalitete. Indeks osvetli vpliv organiziranega kriminala in pripomore k izgradnji mrež za boj proti grožnjam. Ne vključuje le obsega ter velikosti prepovedanih pretokov, ampak obsega tudi določene ranljivosti ter stopnjo in naravo odzivov držav na kriminal. Ker se je na afriški celini izkazal kot dober pokazatelj organizirane kriminalitete ter boja držav proti njemu, smo v diplomskem delu želeli raziskati možnost uporabe Indeksa tudi na primeru drugih držav, bolj specifično na primeru balkanske regije oziroma nekdanjih jugoslovanskih držav. Zastavili smo si dve hipotezi, na kateri smo skušali odgovoriti s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature domačih in tujih avtorjev.
Keywords: diplomske naloge, organizirani kriminal, odpornost države, kriminalni trgi, kriminalni akterji
Published: 14.12.2020; Views: 103; Downloads: 20
.pdf Full text (814,54 KB)

3.
Organizirana kriminaliteta na balkanski poti
Maraya Vlaj Koščak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Organizirana kriminaliteta za regijo Zahodnega Balkana predstavlja enega najresnejših problemov. Vse od obdobja vojn v nekdanji Jugoslaviji se je organiziranost kriminalnih skupin ter prisotnost korupcije občutno stopnjevala. Kljub morebitnemu zmotnemu prepričanju, da se stanje izboljšuje, so množične migracije od leta 2015 dalje ponovno opozorile na problematiko balkanske tihotapske poti, ki je delovala nemoteno s strani zgodovinskih, političnih in gospodarskih sprememb ter se ohranila do danes. Z analizo poročila Global Initiative je v diplomskem delu predstavljeno aktualno stanje organiziranega kriminala na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na najranljivejših območjih, na katerih se nahajajo kriminalna žarišča. Opisan je tudi ekosistem kriminala, za katerega je značilen klientelizem, pokroviteljstvo ter v nekaterih primerih prevzem države. Ugotavljamo, da je balkanska pot še vedno aktualna. Glede na gospodarsko ranljivost regije ter oslabljeno pravno državo se poudarja potreba po implementaciji učinkovitih strategij, ki bodo prispevale k uspešnosti državnih institucij v boju proti organizirani kriminaliteti. Medtem, ko lahko razvoj na lokalni ravni ter ukrepi organov pregona zmanjšajo prisotnost določenih kriminalnih dejavnosti na posameznih žariščih, se bodo le te, brez krepitev dobrega upravljanja in integritete, pojavljale drugje. Kriminalne mreže namreč kljub menjavam oblasti ostajajo povezane z državnimi strukturami, kar predstavlja težavo, ki jo bo potrebno odpraviti, če se države želijo pridružiti evropskim integracijam.
Keywords: diplomske naloge, balkanska pot, organizirani kriminal, korupcija, kriminalna žarišča, ekosistem kriminala
Published: 12.10.2020; Views: 214; Downloads: 55
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Vplivi globalne trgovine z drogo na države proizvajalke in porabnice
Maja Teskač, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo na osnovi analize znanstvene in strokovne literature proučuje razsežnosti globalne trgovine z drogo, njene transportne poti in distribucijo dobička. Z metodo analize in sinteze so obravnavani glavni dejavniki širjenja globalne trgovine z drogo in njeni vplivi na države proizvajalke in porabnice. Skozi proces globalnega trgovanja z drogo so proučevani neenakost, distribucija dobička in razmerja moči med vključenimi akterji. Na koncu so analizirani odnosi in razmerja moči med izvornimi in ciljnimi državami. Ugotovljeno je, da globalna trgovina z drogo vpliva na destabilizacijo gospodarstva, politike in civilne družbe tako v državah proizvajalkah kot glavnih državah porabnicah. Prav tako je ugotovljeno, da med akterji, vključenimi v proces trgovanja z drogo, vlada visoka stopnja družbene neenakosti, nesorazmerij moči in neenakomerne distribucije dobička. To velja tako za odnose znotraj držav kot tudi za odnose med izvornimi in ciljnimi državami. Nadalje je ugotovljeno, da je globalna trgovina z drogo determinirana s pojmom neenakosti, ki predstavlja hkrati njen vzrok in posledico. Na koncu so za potrebe nadaljnjega raziskovanja ponujeni možni predlogi omejevanja globalne trgovine z drogo.
Keywords: organizirani kriminal, globalna trgovina z drogo, kokain, heroin, družbena neenakost, distribucija dobička, globalizacija.
Published: 14.01.2019; Views: 560; Downloads: 78
.pdf Full text (1,45 MB)

5.
Primerjava organiziranega kriminala v Italiji in na Japonskem
Larisa Korošec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V Italiji je nastalo več različnih oblik organiziranih kriminalnih združb. Vse so zelo razvejane in razširjene po vsem svetu, največja med njimi pa je camorra. Na Japonskem, ki sicer velja za eno izmed najvarnejših držav, pa deluje jakuza, največja in najmočnejša kriminalna združba na svetu. Kriminalne združbe, kot jih poznamo danes, sprva niso bile tako dobro organizirane. Njihove začetke predstavljajo tolpe upornikov in tatovi, ki so običajno delovali posamezno in nepovezano. Kasneje, z razvojem družbe in držav, pa so se razvijale tudi kriminalne združbe, ki so postale vedno bolj povezane, organizirane in strukturirane. Osnovo vsake kriminalne združbe predstavlja družina, ki jo vodi šef in lahko ima strogo hierarhično ali pa bolj prožno strukturo. Družine lahko temeljijo na krvnem sorodstvu, ni pa nujno. Ponekod velja institut posvojitve. V vsaki družini velja za najpomembnejšo vrlino zvestoba, izdajo strogo kaznujejo z izgonom ali pa celo s smrtjo. Pripadniki kriminalnih združb morajo ponotranjiti in upoštevati določene običaje in pravila. V Italiji za star mafijski običaj, ki izraža največje spoštovanje, velja poljubljanje rok. Na Japonskem pa se poslužujejo bolj ekstremnih običajev. Tam, si za izkazovanje zvestobe vodji, sekajo zgornje členke mezincev. Najstrožje pravilo, ki ga morajo upoštevati člani vseh kriminalnih združb pa je zakon molčečnosti (omerta). Tudi pri sprejemanju novih pripadnikov v združbo, se poslužujejo določenih običajev in obredov. Na Japonskem je to izmenjava čaš sakeja in tetoviranje celega telesa, v Italiji pa pungitura. Ti obredi imajo običajno tudi religiozno vsebino. Kriminalne združbe se ne ukvarjajo samo z ilegalno dejavnostjo, temveč tudi z legalno. S slednjo namreč lahko perejo nezakonito pridobljen denar in zabrišejo sledi svojega ilegalnega delovanja. Izmed ilegalnih dejavnosti je najbolj dobičkonosna trgovina z drogo, sledita ji izsiljevanje ter vodenje in nadzor iger na srečo. Najbolj okrutna dejavnost s katero se ukvarjajo kriminalne združbe pa je trgovina z ljudmi. Vpletenost kriminalnih združb v politiko, sodstvo in policijo danes ni več skrivnost. Predstavlja pa veliko oviro pri boju zoper organizirani kriminal. Ponekod so se tako infiltrirale v sam vrh države, da jih označujejo kot dodatno vejo oblasti.
Keywords: diplomske naloge, organizirani kriminal, organizirana kriminalna združba, mafija, camorra, jakuza
Published: 10.10.2018; Views: 417; Downloads: 92
.pdf Full text (1,12 MB)

6.
Pravna analiza sodobnih oblik pranja denarja in pregled sodne prakse
Klemen Kos, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pranje denarja predstavlja vedno bolj pereč problem zahodnih družb, saj močno škoduje finančnemu trgu in gospodarstvu posameznih držav. Problematika pranja denarja je močno povezana z organiziram kriminalom, ki je v veliki večini primerov povod za nezakonite posle z denarjem. Zaradi vse večje razširjenosti organiziranega kriminala in posledično pranja denarja so zahodne države začele ustanavljati pristojne državne organe za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja. Na slovenskih tleh v ta namen deluje Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki opravlja naloge v sestavi Ministrstva za finance. Za uspešen boj proti kriminalu je potrebna tudi učinkovita sodna praksa, ki pa v Sloveniji vzbuja številna vprašanja. Namen diplomske naloge je bil s pomočjo zgodovinske, primerjalne in sociološke metode ugotoviti, v kakšnih oblikah se pranje denarja najpogosteje pojavlja, od katere institucije največkrat pride do prijav in ali je slovensko sodstvo uspešno pri preiskovanju in zatiranju na področju pranja denarja. Ugotovil sem, da so najpogostejše uporabljene in ponavljajoče se oblike pranja denarja pomoč fizičnih oseb pri pranju denarja, pranje denarja s pomočjo gospodarskih družb ustanovljenih v »davčnih oazah«, zamenjava bankovcev, pranje denarja preko posojil in računov družb in fizičnih oseb iz sosednjih oziroma tujih držav. Največji prijavitelj sumljivih transakcij in aktivnosti, ki vzbujajo razloge suma pranja denarja so banke, ki so glavni center finančnega trga. Na področju slovenske sodne prakse se je stanje skozi leta izboljšalo, saj imamo vedno več obsodilnih kot oprostilnih sodb, prav tako pa imamo tudi vedno več prijav, ki so vezane na preprečevanje pranja denarja.
Keywords: diplomske naloge, pranje denarja, organizirani kriminal, preiskovanje, Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zakoni
Published: 09.10.2018; Views: 560; Downloads: 107
.pdf Full text (919,22 KB)

7.
PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN TUJINI
Rebeka Ostroško, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Vse od svojega nastanka se svetovne države soočajo s kriminalom, v sodobnem času pa smo priča vse večjemu porastu in razvoju novih ter hujših oblik kriminala, v prvi vrsti organiziranega kriminala. Države se z namenom odkrivanja in preiskovanja različnih kaznivih dejanj in njihovih storilcev poslužujejo številnih metod in sredstev, ki pa so se v boju zoper organizirani kriminal, izkazale za neprimerne in nezadostne in tako ne dajejo željenih rezultatov. Zato so zakonodajalci držav, z namenom uspešnejšega boja zoper kriminaliteto in v povezavi s tem za zašito svojih državljanov, drugih oseb in njihovih pravic, predvsem pa za zagotovitev demokratične in pravne države, uzakonili številne nove metode in sredstva, ki so usmerjena v preprečevanje in zatiranje kriminala in so organom pregona v pomoč pri odkrivanju in preiskovanju težjih kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter predstavljajo podlago za zbiranje dokaznega gradiva, pomembnega za sam kazenski postopek. Te nove metode imenujemo prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih lahko opredelimo kot posebna sredstva, ki so na voljo organom pregona, v okviru njihovega boja zoper težja kazniva dejanja posameznikov in organiziranih skupin, zlasti zoper kazniva dejanja organizirane kriminalitete. Vendar pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov nujno prihaja do poseganja v ustavno zajamčene in varovane pravice in temeljne svoboščine, še posebej v pravico do zasebnosti. Ker pa so s kaznivimi dejanji posameznikov in organiziranih združb, oškodovani drugi subjekti, države dopuščajo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in posledično poseganje v pravice osumljencev, vendar le v zakonsko dovoljenem obsegu, saj s tem zagotovi in varuje pravice samih oškodovancev. Prav tako pa je izvajanje teh ukrepov in s tem poseganje v pravice posameznika nujno za samo dejansko zagotovitev in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena izmed bistvenih nalog države, natančneje zakonodajalca, zagotoviti zakonsko ureditev teh ukrepov in vpeljati učinkovite mehanizme nadzora nad njihovim izvajanjem. Določiti mora pravne dopustne okvirje nadzorovanega poseganja v človekove pravice in svoboščine s strani državnih organov. S tem zakonodajalec prepreči samovoljno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov z namenom varstva državnih koristi, s tem pa posledično tudi nepotrebno in brezpredmetno poseganje in celo zatiranje pravic in svoboščin posameznikov. Tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Združenih državah Amerike in Republiki Hrvaški, so bili prikriti preiskovalni ukrepi, skozi celoten svoj razvoj podvrženi nenehnemu spreminjanju, prehajanju in usklajevanju. Razloge za to gre iskati v številnih ustavnih in zakonskih spremembah ter v različnih sodnih odločitvah. To področje je bilo v Republiki Sloveniji že od vsega začetka urejeno s številnimi predpisi, v zadnjih letih pa smo priča prizadevanju zakonodajalca po čim enotnejši in preglednejši zakonski ureditvi tega področja. Lahko rečemo, da so se tudi v Republiki Sloveniji na tem področju že zgodili premiki k enotni zakonski ureditvi prikritih preiskovalnih ukrepov, s čimer je (in zagotovo še bo) zakonodajalec doprinesel k še večji preglednosti le-teh.
Keywords: organizirani kriminal, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice in temeljne svoboščine
Published: 19.12.2014; Views: 3608; Downloads: 691
.pdf Full text (1014,10 KB)

8.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI TRGOVINE Z LJUDMI
Katja Drnovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Trgovina z ljudmi je pojav, ki ga lahko spremljamo skozi večji del človeške zgodovine in se najpogosteje pojavlja kot zloraba z namenom prostitucije druge osebe, prisilno delo, suženjstvo ali suženjstvu podobne oblike in kot odstranitev organov za namen nelegalne transplantacije. V preteklosti je bila trgovina z ljudmi marsikje sprejemljivo ravnanje, danes pa je praktično povsod prepovedana. Žrtve so lahko vseh starosti, stopenj izobrazbe, obeh spolov, iz različnih ekonomskih, socialnih in kulturnih okolij. Kljub temu pa največji delež žrtev prihaja iz posebej ranljivih kategorij — ženske in otroci iz revnejših okolij, kjer se srečujejo z ekonomskimi težavami, visoko stopnjo brezposelnosti, zapostavljanjem in diskriminacijo, nasiljem in kriminaliteto ter nizko stopnjo izobrazbe. Ker si želijo izboljšati svoje življenje, hkrati pa imajo idealizirane predstave o življenju in delu v tujini, so takšne osebe lahek plen trgovcev, ki so večinoma člani organiziranih hudodelskih združb. Ti izkoristijo njihov položaj in jih novačijo s pomočjo groženj, fizične sile in prevare, po prehodu meje pa jih novi lastniki običajno zasužnjijo z odvzemom dokumentov in zahtevo, da z delom odplačajo dolg v znesku, ki ga je lastnik moral za njih plačati trgovcem. Natančne podatke o številu žrtev trgovine z ljudmi in o storilcih je zaradi neenotne metodologije raziskav, neusklajenosti med nevladnimi organizacijami in policijo ter zaradi iznajdljivosti storilcev težko dobiti, grobe ocene pa govorijo o več milijonih žrtev na leto in o bajnih zaslužkih trgovcev z ljudmi. Pojav poskušajo države omejiti z mednarodnim sodelovanjem, z enotno zakonodajo in s pomočjo mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, na katere se žrtve najpogosteje obrnejo. Kljub trudu mednarodne skupnosti je trgovina z ljudmi še vedno ena od najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti. V diplomski nalogi sem s pomočjo deskriptivne, primerjalne in v manjši meri analitične metode razložila težave z definicijo trgovine z ljudmi, navedla značilnosti pojava in njegove oblike, predstavila njegovo razširjenost v svetu, v Evropi in v Sloveniji in vzroke za njo, opisala skupne značilnosti žrtev in navedla oblike pomoči, ki jo nudijo vladne in nevladne organizacije ter na kratko predstavila pravne vire, ki obravnavajo trgovino z ljudmi in načine pregona.
Keywords: trgovina z ljudmi, prostitucija, trgovina z organi, prisilno delo, suženjstvo, organizirani kriminal, žrtve, trgovci z ljudmi, dolgovna odvisnost
Published: 02.09.2010; Views: 2812; Downloads: 571
.pdf Full text (455,42 KB)

9.
ODGOVORNOST ČLANOV IN VODIJ HUDODELSKE ZDRUŽBE
Jana Peršuh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem podrobneje predstavila tematiko hudodelskih združb, njihovih članov in vodij. V prvem poglavju sem razčlenila omenjene pojme v pravnem smislu, nato pa jih primerjala z obliko visoko razvite hudodelske združbe, italijansko mafijo. Prav tako sem opisala pojem organiziranega kriminala in se v naslednjem poglavju dotaknila treh tradicionalnih oblik mednarodnega organiziranega kriminala, trgovino z mamili, orožjem in ljudmi. Nadalje diplomska naloga vsebuje nekatere dokumente, ki v mednarodnem smislu urejajo problem organiziranega kriminala, hudodelskih združb in njihovih članov in vodij ter predvsem odgovornost teh oseb in pravno ureditev vprašanja, kot bi jo naj sprejele države članice Evropske unije. Sledijo poglavja, ki natančneje opisujejo tematiko v Sloveniji, od treh tradicionalnih oblik nelegalne trgovine, razvoj pravne ureditve odgovornosti članov in vodij hudodelskih združb pa vse do načinov pregona hudodelskih združb s pravnega stališča.
Keywords: Kazensko pravo, hudodelska združba, član hudodelske združbe, vodja hudodelske združbe, mafija, organizirani kriminal, mednarodni organizirani kriminal, trgovina z mamili, trgovina z orožjem, trgovina z ljudmi, odgovornost.
Published: 01.07.2010; Views: 2224; Downloads: 481
.pdf Full text (567,71 KB)

10.
ORGANIZIRANI KRIMINAL IN MAFIJSKE ZDRUŽBE (kriminološki vidik)
Peter Pipuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom organizirani kriminal in mafijske združbe poskušam predstaviti razvoj organiziranega kriminala od začetkov na Siciliji do današnjega časa, ko je postal pomemben družbeni in ekonomski faktor, ki si lahko podjarmi celo državo. V splošnem delu diplomske naloge hočem predstaviti pomembnejše poglede na problem organiziranega kriminala. Težava nastane že pri definiciji organiziranega kriminala, ki ga veliko držav, organov pregona, mednarodnih pogodb in zakonov pojmuje dokaj različno. V vseh definicijah lahko pridemo do nekih skupnih, temeljnih značilnosti tega pojava kot npr., da kazniva dejanja izvaja določena skupina ljudi na svojem vplivnem območju ter, da so kazniva dejanja storjena na organiziran način tako, da med posameznimi kaznivimi dejanji obstaja določena povezava. Sledi del naloge v katerem predstavim, najpomembnejše dejavnosti s katerimi se ukvarja organizirani kriminal. Med najdonosnejše posle s katerimi se ukvarja tovrstni kriminal, sodita trgovina z mamili in pranje denarja. Ogromne dobičke kujejo ravno mamilaški karteli, denar od mamil pa je potrebno oprati. Na leto organiziran kriminal opere 1-3 trilijarde USD ali 2-5 % svetovnega BDP. Tako skupine organiziranega kriminala razpolagajo z denarjem, s katerim ne razpolaga marsikatera svetovna velesila. Predstavim najpomembnejše skupine organiziranega kriminala na svetu. Pomembno je poglavje o organizacijski strukturi mafijskih združb, kjer predstavim določene značilnosti posameznih organizacijskih modelov mafij in hierarhijo ter delovanje same mafije. Poglavje o ženskah in mafiji razkriva vlogo ženske v mafiji, kjer nima enakovrednega položaja z moškim, ampak mu je strogo podrejena. V poglavju o pregonu organiziranega poglavja predstavim pregon le tega v Sloveniji, za kar je pristojna predvsem policija in državno tožilstvo, ki ima organizirano posebno skupino za boj z organiziranim kriminalom. Dotaknem se tudi nekaterih mednarodnih oblik sodelovanja organov pregona v Sloveniji z organi v tujini. Za pregon organiziranega kriminala je pomembna tudi zakonodaja s tega področja, ki se je v zadnjih letih izpopolnila. Pomembne so tudi mednarodne pogodbe, ki omogočajo pregon organiziranega kriminala preko državnih meja. V zaključku pridem do ugotovitve, da se organizirani kriminal nenehno spreminja in razvija, poteka globalizacija organiziranega kriminala, saj nekatere skupine organiziranega kriminala po svetu zmanjšujejo razlike na podlagi etnične, kulturne in nacionalne pripadnosti in med sabo sodelujejo zelo učinkovito. Pomembno je, da države in njihovi pravni sistemi sledijo razvoju organiziranega kriminala in se nanj tudi ustrezno odzovejo z ustreznimi preventivnimi in represivnimi ukrepi.
Keywords: organizirani kriminal, mafija, mafijske združbe
Published: 18.02.2010; Views: 6474; Downloads: 1449
.pdf Full text (866,24 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica