| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
PROBLEMATIKA UPORABE PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV NA PODROČJU ODKRIVANJA IN DOKAZOVANJA ORGANIZIRANEGA KRIMINALA
Andrej Kolbl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj organizirane kriminalitete sovpada z razvojem sodobne družbe. Organi pregona, katerih naloga je, preprečevanje in zatiranje tudi organiziranega kriminala, se vse pogosteje srečujejo s specifičnimi težavami pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj in pri samem zaznavanju teh dejanj. Medtem, ko so klasične oblike preiskovalnih postopkov v veliki meri uspešno in ustrezno sredstvo za boj proti t.i. klasični kriminaliteti, pa predstavlja organiziran kriminal in nekatere vrste t.i. zločinov brez žrtev hud problem pri odkrivanju in toliko večji pri preiskovanju in zbiranju dokazov za uspešne postopke organov kazenskega pregona pred sodišči. Pri raziskavi kaznivih dejanj organizirane kriminalitete policija uporablja vedno več novih metod in sredstev, ki pomenijo odmik od klasičnih preiskovalnih tehnik. Pri izvajanju novih metod in sredstev se na drugi strani krčijo človekove pravice in temeljne svoboščine. S temi metodami država nenehno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, katere so opredeljene v ustavi. Zaradi stopnje družbene nevarnosti, ki se pojavlja pri izvrševanjih kaznivih dejanj s strani posameznikov in organiziranih skupin, ki se nikakor ne morejo ali nočejo podrejati pozitivnim pravnim normam, je družba zainteresirana, da preganja in kaznuje storilce njej nevarnih dejanj. Ravno zaradi stopnje družbene nevarnosti pri določenih kaznivih dejanjih, je zakonodajalec privolil v omejevanje določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v primerih, ko je potrebno raziskati kaznivo dejanje in prijeti storilce tovrstnega dejanja. V Republiki Sloveniji so prikrite preiskovalne ukrepe do sedaj urejali različni zakoni. Ti so se spreminjali skozi štiri obdobja od osamosvojitve Republike Slovenije dalje. V teh obdobjih so se prikriti preiskovalni ukrepi spreminjali in prilagajali potrebam družbe. V prihodnosti se bo to občutljivo področje zagotovo še spreminjalo in prilagajalo razvoju družbe in s tem posledično tudi razvoju organiziranega kriminala.
Keywords: človekove pravice in temeljne svoboščine, prikriti preiskovalni ukrepi, organiziran kriminal, kaznivo dejanje, preiskava.
Published: 29.03.2010; Views: 2668; Downloads: 500
.pdf Full text (604,87 KB)

3.
LASTNE DELNICE IN ZLORABA TRGA
Aleksander Mavko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tematika magistrske naloge se nanaša na povezavo med določbami ZGD-1 v zvezi z pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic in določbami ZTFI glede zlorab trga (prepoved poslovanja na podlagi notranjih informacij in prepoved tržne manipulacije). Na podlagi določila 8. alineje 1. odstavka 247. člena ZGD-1 je namreč za transakcije z lastnimi delnicami izrecno predvidena uporaba določb ZTFI glede notranjih informacij in tržnih manipulacij, pri čemer je navedeno izrecno določeno le za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine (8. alineja 1. odstavka 247. člena ZGD-1), vendar je nesporno, da se navedeno uporablja tudi za ostale transakcije z lastnimi delnicami. Pravni okvir predlagane teme je tako podan v določbah ZGD-1 o pridobivanju lastnih delnic (247. člen ZGD-1) in v 10. poglavju ZTFI ter na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov. Problematika navedene teme se kaže predvsem v dejstvu, da je za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z transakcijami z lastnimi delnicami večinoma pristojno poslovodstvo družbe (razen v primeru pridobivanja lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine, kjer je poslovodstvo vezano na dano pooblastilo), katero pa istočasno razpolaga tudi z vsemi informacijami glede poslovanja družbe (notranje informacije) in katero ima tudi možnost na različne načine izkrivljati ponudbo oziroma povpraševanje po delnicah družbe (tržna manipulacija). Zaradi navedenega je izredno pomembno, kako družba posluje z lastnimi delnicami, saj mora poleg splošnih načel delniškega prava in zakonskih pogojev upoštevati tudi vse relevantne določbe ZTFI in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov.
Keywords: lastne delnice, zloraba trga, notranje informacije, tržna manipulacija, načelo enakopravnega obravnavanja delničarjev, prednostna pravica delničarjev, skrbnost poslovodstva, organiziran trg
Published: 28.07.2010; Views: 3535; Downloads: 479
.pdf Full text (832,72 KB)

4.
POSEBNI ORGANI V BOJU ZOPER HUJŠE OBLIKE ORGANIZIRANEGA KRIMINALA
Sabrina Veseli, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Preiskava in pregon hujših oblik organiziranega in gospodarskega kriminala zahtevata organizirano in specializirano delovanje posebnih organov znotraj policije, tožilstva in sodstva. Na področju tožilstva delujeta znotraj Vrhovnega državnega tožilstva Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala in Specializirani oddelek skupine za pregon organiziranega kriminala. Lansko leto je znotraj policije pričel delovati Nacionalni preiskovalni urad, trenutno pa je v ustanavljanju Specializirani oddelek kazenskih sodnikov. Pri specializaciji sodišč so se, za razliko od policije in tožilstva, pojavljali določeni pomisleki o njihovi dopustnosti, a se je izkazalo, da učinkovit boj zoper težje oblike kaznivih dejanj brez posebnih znanj in izkušenj sodnikov ni mogoč. Z namenom učinkovitega in usklajenega delovanja med navedenimi institucijami pa se v tem času pripravlja tudi sprememba zakonodaje.
Keywords: Specializacija, organiziran in gospodarski kriminal, Skupina tožilcev, Specializiran oddelek, NPU, specializacija sodnikov.
Published: 10.05.2011; Views: 2182; Downloads: 189
.pdf Full text (1,10 MB)

5.
Trgovanje z belim blagom v slovenski kazenski zakonodaji
Saša Car, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Trgovina z ljudmi ima svoje zgodovinske, kulturne, sociološke, politične, psihološke in še marsikatere druge korenine in posledice. Začetke trgovine z ljudmi lahko iščemo v daljni preteklosti, ko so uvedli suženjstvo. Posledica trgovine z ljudmi je namreč razpolaganje z osebo, oziroma ravnanje z osebo, kot s predmetom z namenom izkoriščanja, kar dejansko pomeni, da je oseba v lasti nekoga in da mu je odvzeta svoboda. Med najbolj perečimi oblikami organiziranega kriminala, postaja v današnjem času prav trgovina z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki za namene spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, suženjstva ter trgovine z organi. Trgovina z ljudmi je, iz leta v leto obsežnejša, saj je vsako leto ugrabljenih, ogoljufanih, prodanih in zavedenih več ljudi kot si lahko predstavljamo. Trgovina z ljudmi je svetovni pojav, ki dobiva vedno večje razsežnosti in pušča za seboj hude posledice za varnost, blaginjo in človekove pravice. V trgovino z ljudmi so najpogosteje zavedene ženske, v starosti od 15 do 30 let, narašča pa tudi število otrok in mladoletnic, ki postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Največkrat so to osebe z nizko izobrazbo, prihajajo iz družin s težavami ali iz okolja, kjer so zlorabljene zaradi česar vidijo ponudbo dobro plačanega dela v tujini kot beg v boljšo prihodnost. Pri tem se ponavadi izkaže, da je šlo le za lažne obljube in da se je žrtev pravzaprav znašla v pajkovi mreži trgovcev z ljudmi, iz katere je zelo težko ali praktično nemogoče zbežati. Če pa jim že uspe zbežati, je na drugi strani država, ki pogojuje pomoč žrtvi le v primeru, da se le-ta odloči za sodelovanje z organi pregona. Dejavnikov, ki ustvarjajo trgovino z ljudmi je veliko, predvsem so to globalizacija, ki je olajšala gibanje ljudi, kapitala in poslov prek državnih meja, gospodarske in politične spremembe znotraj posameznih držav, na mednarodni ravni pa so se zaostrile razlike med bogatimi in revnim slojem, visok profit v primerjavi z nizkim tveganjem. Natančnih podatkov o številu žrtev trgovine z ljudmi in trgovcih ni, predvsem zaradi neprimerne ali neobstoječe zakonodaje, ki bi služila kot podlaga za ustanovitev tovrstne baze podatkov. Prav tako pri tovrstnih vprašanjih ni usklajenosti med vladnimi in nevladnimi organizacijami. Velik delež k temu pa prispevajo tudi trgovci, ki z iznajdljivostjo vedno najdejo nove poti. Okvirni podatki kažejo na to, da je žrtev trgovine z ljudmi vsako leto na milijone in da so zaslužki trgovcev enormni. Ukrepe proti trgovanju z ljudmi najdemo v kazenski zakonodaji, nekatere države po so šle celo dlje in so, za namene preprečevanja trgovanja z ljudmi, sprejele posebne zakone, kar je zelo pohvalno, vendar pa je teh držav le peščica. Da lahko država zagotavlja pregon trgovcev z ljudmi je nujno sodelovanje vseh pristojnih, to je mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, kot tudi policije in tožilstva. Zanimivo je tudi dejstvo, da kljub visoko predpisanim kaznim, v nekaterih državah tudi do 20 let zapora ali celo doživljenski zapor, dejansko pa, ko je prišlo do same obsodbe storilca, je bila kazen relativno nizka. Z diplomsko nalogo sem želela predvsem opozoriti na prisotnost tovrstne oblike organiziranega kriminala v Sloveniji in s tem vzbuditi večje zanimanje za preprečevanje nastale problematike.
Keywords: trgovina z ljudmi, suženjstvo, trgovina z organi, trgovci z ljudmi, žrtve, organiziran kriminal.
Published: 20.03.2012; Views: 3267; Downloads: 440
.pdf Full text (934,37 KB)

6.
7.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Nina Požar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Institut obrnjenega dokaznega bremena je eno izmed sredstev v boju zoper vse vrste organiziraga kriminala. Ta oblika kriminala prinaša velikanske zaslužke kriminalnim združbam in posameznikom. S tako pridobljenim premoženjem si večajo ekonomsko moč, ki jo tudi izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov v gospodarstvu in politiki. Tako postavljajo organe pregona v podrejeni položaj, zato le-ti iščejo vedno nove načine omejevanja tovrstne kriminalitete doma in tudi na mednarodni ravni. Vrsta mednarodnih aktov postavlja odvzem premoženjskih koristi storilcem kriminalnih dejanj v ospredje na načelni ravni, kot tudi na ravni konkretnih zahtev po uzakonitvi ustaljenih postopkov. Pri nas in tudi v drugih državah je znano, da se sojenje osebam za kazniva dejanja, ki prinašajo velike dobičke, ni prav dosti dotaknilo njihovega premoženja. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, če ne more dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in tudi poravnal obveznosti do države. Z institutom obrnjenega dokaznega bremena pa se posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Domneva nedolžnosti je ena izmedtemeljnih načel kazenskega postopka, ki je v pravnem redu Republike Slovenije postavljen na raven ustavne pravice, vsebuje pa jo tudi Zakon o kazenskem postopku. Načelo domnevne nedolžnosti (presumpcija) je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja.
Keywords: Kljucne besede: obrnjeno dokazno breme, domneva nedolžnosti, kaznivo dejanje, organiziran kriminal, zaplemba, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, enakost orožij.
Published: 01.08.2012; Views: 4566; Downloads: 584
.pdf Full text (736,93 KB)

8.
PONAREDKI KOT ENA NAJPOGOSTEJŠIH KRŠITEV BLAGOVNIH IN STORITVENIH ZNAMK
Robert Klasinc, 2015, master's thesis

Abstract: Ponarejanje predstavlja enega izmed večjih globalnih problemov. V dobi interneta se zdi, da so razsežnosti trga ponaredkov iz dneva v dan večje, ponarejevalcem pa se ponuja enostavna možnost distribucije ponarejenih izdelkov po celotnem tržišču. Razpon ponarejenih izdelkov je zelo širok in trendi kažejo, da se ponarejevalci ne omejujejo le na luksuzno blago, temveč vedno več izkoriščajo potrošniške dobrine, vključno z vsakdanjimi stvarmi, kot so otroška hrana, kozmetika, zdravila, rezervni deli za avtomobilsko in tudi letalsko industrijo. To predstavlja resno grožnjo za javno zdravje in varnost, saj ti ponarejeni proizvodi niso predmet varnostnih pregledov. Del krivde je tudi na račun potrošnikov, ki se ne zavedajo oziroma se ne želijo zavedati, da gre tako pri proizvodnji kot pri prodaji ponarejenih izdelkov za obliko organiziranega kriminala. Tako s proizvodnjo kot tudi z nakupom kršimo temeljne pravice intelektualne lastnine. Odgovorne službe, ki ščitijo pravice imetnikov blagovnih in storitvenih znamk, so velikokrat nemočne zaradi enormnih razsežnosti trga ponaredkov. Glavni vir ponaredkov predstavljajo predvsem države Vzhodne in Jugovzhodne Azije, med katerimi prednjači Kitajska. Vendar pa je treba poudariti, da zaradi enormnih dobičkov, ki se ustvarijo pri reprodukciji ponarejenih proizvodov, praktično nobena celina kot tudi ne država ni imuna na ponarejevalce. Veliko lahko naredijo podjetja sama s tem, ko zaščitijo svojo blagovno oziroma storitveno znamko. Na voljo imajo zaščito na treh ravneh, in sicer na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Izbira zaščite je odvisna od trga, na katerem posluje podjetje. Za večja podjetja, ki presežejo meje domačega tržišča, je vsekakor smiselno, da znamko registrirajo na evropski oziroma na mednarodni ravni. V raziskovalnem delu smo predstavili, kakšno vrednost predstavljajo tako blagovne kot tudi storitvene znamke njihovim lastnikom oziroma podjetjem. Prav tržna vrednost, ki jo določene znamke dosegajo na trgu, in svetovna razpoznavnost so med glavnimi dejavniki, zaradi katerih so priznane znamke velikokrat deležne ponarejanja. Posledice za podjetja so predvsem zmanjšanje vrednosti izdelkov in upad prihodkov, kar posledično pripelje do manjšega vlaganja v razvoj in investicije. Poudariti je treba, da ponarejanje ne prizadene samo podjetij, temveč celotno družbo. Veliko podjetij je primoranih odpuščati zaradi upada prodaje, kar lahko vodi do resnih socialnih posledic. Prav tako lahko uporaba ponarejenih proizvodov zaradi slabše kakovosti uporabljenih materialov resno ogrozi zdravje potrošnikov. Vse to so problemi, na katere večina potrošnikov ni pozorna, saj jih premami nizka cena. Veliko bolj kot sami potrošniki se problema zavedajo države, ki so zaradi nelegalne trgovine s ponarejenim blagom prikrajšane za davke. Na območju Evropske unije potekajo na vstopnih točkah, kot so pristanišča in letališča, različne akcije s strani carinskih organov, da bi preprečile vstop ponarejenemu blagu na trg. Kljub uspešnosti teh akcij, kar je razvidno iz poročil glede zaseženih količin ponarejenih proizvodov, se število ponarejenih izdelkov na trgih Evropske unije iz leta v leto povečuje, kar nakazuje na nemoč pristojnih organov v boju s ponaredki kot obliko organiziranega kriminala.
Keywords: blagovne znamke, storitvene znamke, ponarejanje, organiziran kriminal, intelektualna lastnina
Published: 23.12.2015; Views: 728; Downloads: 122
.pdf Full text (1,63 MB)

9.
STRATEŠKO UPRAVLJANJE ZNAMKE DRŽAVE SLOVENIJA - ZNAMKE 'I FEEL SLOVENIA'
Livija Kovač Kostantinovič, 2016, master's thesis

Abstract: Trženje in promocija držav sta prisotna že od časov antične Grčije, ko so si mesta prizadevala za promocijo svojih držav na olimpijskih igrah. Danes je konkurenčno tekmovanje med državami, destinacijami, regijami in mesti razen na področju športa prisotno še na drugih področjih, predvsem pa na področju turizma, gospodarstva in tujih investicij. Konkurenca med državami se z globalizacijo dodatno zaostruje, globalizacija pa hkrati pomeni tudi večjo obveščenost in ozaveščenost potrošnikov. Slednje posledično predstavlja vse večjo potrebo po prepoznavnosti in razlikovanju ne samo podjetij, proizvod in storitev, temveč tudi držav. Danes imajo znamke držav ključno vlogo pri doseganju cilja želene prepoznanosti in konkurenčnega položaja držav na globalnem trgu. Strateško upravljanje znamk držav se je do pred kratkim osredotočalo predvsem na področje turizma, čeprav k imidžu države prispevajo tudi številna druga področja. Tudi raziskave, ki se nanašajo na imidž znamke države ter njen pomen in vlogo, so v preteklosti v veliki meri izvedene le za področje turizma, le maloštevilne so bile raziskave, katerih predmet je strategija upravljanja znamke države na različnih družbenih področjih. Prav tako je na voljo malo konceptualno podobnih modelov za strateško upravljanje znamk držav. Zato je fokus tega magistrskega dela na raziskavi vpliva imidža vseh sektorjev in ne le turizma na oblikovanje imidža znamke države v očeh domače in tuje javnosti ter na oblikovanju celovitega modela strateškega upravljanja znamke države za doseganje želenega imidža ustvarjene znamke države. Naša raziskava se osredotoča na znamko države, strateško upravljanje znamke države ter medsebojno razmerje in učinek med imidžem države oz. učinkom države izvora ter nakupnim vedenjem potrošnikov. V magistrskem delu je predstavljena analiza izvršene raziskave in primerjave uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav: Švice, Nemčije, Avstrije in Nove Zelandije. Pri analizi nas je zanimalo, na kakšen način so te države oblikovale lasten model strateškega upravljanja znamke države. Na osnovi analize uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav ter analize izsledkov raziskave, ki je predmet te naloge, je podan predlog modela strateškega upravljanja aktualne znamke države Slovenija ‒ znamke 'I feel Slovenia'. Nekateri koraki v modelu so prepoznani kot ključni za uspešno strateško upravljanje znamke 'I feel Slovenia', to so opredelitev identitete, kontinuirano spremljanje imidža države ter v skladu s tem izvedba aktivnosti za pozicioniranje oz. repozicioniranje države na ključnih ciljnih trgih. Raziskava, ki je del tega magistrskega dela, je izvedena na primeru državne znamke Slovenije 'I feel Slovenia', s strani vlade Republike Slovenije sprejete leta 2007. Uporaba znamke 'I feel Slovenia' je od njenega sprejetja do danes ostala zgolj delna, in sicer na področju turizma in parcialno še na nekaterih drugih področjih kot npr. v športu, implementacije pa (še) ni doživela na področjih gospodarstva, umetnosti, kulture, politike in znanosti. Izsledki raziskave 'Percepcija znamke I feel Slovenia' kažejo, da so znamko 'I feel Slovenia' najbolj intenzivno do sedaj uporabila podjetja v slovenskem turističnem gospodarstvu, njena uporaba v ostalem izvoznem delu gospodarstva pa je zanemarljiva. Imidž znamke države Slovenija je z identiteto znamke 'I feel Slovenia' v očeh tuje javnosti usklajen predvsem na področju naravnih in kulturnih danosti, manj na področju identitetnih elementov, ki se nanašajo na gospodarstvo, znanost in državo.
Keywords: Strateško upravljanje znamke predstavlja organiziran, sistematičen in strateški način upravljanja z znamko države, uspešno izvajan proces strateškega upravljanja znamke države pa prispeva k doseganju želenega imidža države in posledično k večji vrednosti premoženja znamke države. Strateško upravljanje znamke države lahko pomembno prispeva k povečanju prepoznavnosti države in doseganju želenega pozicioniranja med izbrano ciljno javnostjo. Znamka 'I feel Slovenia' trenutno še ni deležna celovitega strateškega upravljanja, saj ni upravljana na vseh ravneh države, prav tako še ni celovito in konsistentno izoblikovan opredeljen model upravljanja znamke države. Odločitev Slovenije za gradnjo in upravljanje znamke na ravni celotne države in ne samo na področju turizma je pravilna, v prihodnje pa bo potrebno upravljanje znamke izvajati na principih strateškega upravljanja s ciljem implementacije znamke na vseh ključnih področjih.
Published: 31.05.2016; Views: 475; Downloads: 106
.pdf Full text (1,97 MB)

10.
Pridobivanje svežega kapitala v podjetjih v Sloveniji z izdajo obveznic
Petra Kostevšek, 2016, master's thesis

Abstract: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Keywords: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Published: 07.07.2016; Views: 478; Downloads: 128
.pdf Full text (2,23 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica