| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 132
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Študija primera – delo koordinatorja zdravstvene obravnave
Albina Steiner, 2021, master's thesis

Abstract: Demografske spremembe v družbi zahtevajo organizacijske spremembe, ki stremijo h kakovostni obravnavi pacienta in upoštevajo stroškovno učinkovitost. V Splošni bolnišnici Jesenice se je zaradi potreb uveljavil koordinator zdravstvene obravnave, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo pacientov, njihovih svojcev in zaposlenih. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Predstavili smo organizacijo dela v zdravstveni negi in metode delitve dela, natančneje smo opredelili model koordiniranje primera. Predstavili smo delo koordinatorja zdravstvene obravnave v Splošni bolnišnici Jesenice. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave seznanjenosti zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice z delom koordinatorja zdravstvene obravnave. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 81 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaposlenim z daljšo delovno dobo delo KZO bolj poznano in posledično bolj pomembno, zavedajo se tudi vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe po uvedbi dela KZO. Rezultati so pokazali, da imajo zdravniki specialisti in diplomirane medicinske sestre pogostejše stike s KZO kot tehniki zdravstvene nege in zdravniki specializanti, ki jim je delo KZO tudi manj poznano. Ugotovili smo, da vloga KZO še ni povsem transparentna, ne glede na to, da začetki dela KZO v Splošni bolnišnici Jesenice segajo že v leto 2003. Poznavanje dela KZO, aktivno sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima in dober prenos informacij so nujno potrebni za zadovoljstvo pacientov, svojcev in tudi zaposlenih, zato svetujemo, da se organizirajo redna izobraževanja o delu in učinkovitosti KZO in se delovno mesto vključi tudi v model uvajanja novozaposlenih v bolnišnici za medicinske sestre in zdravnike.
Keywords: organizacija dela v bolnišnici, koordiniranje primera, koordinator zdravstvene obravnave, kakovost zdravstvene oskrbe, zadovoljstvo zaposlenih
Published in DKUM: 02.02.2022; Views: 221; Downloads: 53
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Izdelava kompetenčnih profilov za izbrana delovna mesta v Organizaciji X
Žana Rubido, 2021, master's thesis

Abstract: V teoretičnem in empiričnem delu smo preučevali področje kompetenc in kompetenčnih profilov. Najprej smo na kratko omenili sistemizacijo in analizo dela. Nato smo opredelili kompetence in z njimi povezane temeljne pojme. V nadaljevanju smo predstavili sestavine kompetenc, razvrščanje kompetenc, model ledene gore, merjenje kompetenc in management kompetenc. Opisali smo tudi kompetenčne modele in profile ter navedli razloge za uvajanje kompetenčnega pristopa. V empiričnem delu smo v izbrani organizaciji izvedli raziskavo med 139 zaposlenimi. Zaposleni so bili preko elektronskih naslovov pozvani k sodelovanju pri raziskavi, ki je bila izvedena s pomočjo spletnega anketiranja. Odziv je bil 57 %. Na podlagi analize odgovorov anketirancev smo izdelali kompetenčne profile za izbrana delovna mesta, torej za delovno mesto Kadrovik VII/2-II (sodelavka za kadre), Svetnik v pravosodju (vodja projektov) in Sodni zapisnikar V-I (sodna zapisnikarica), kar je bil tudi glavni namen zaključnega dela. Pri preverjanju povprečij pričakovanih in dejanskih kompetenc smo ugotovili, da so odstopanja med njimi zelo majhna. Poleg tega smo še ugotovili, da se anketiranci zavedajo pomena kompetenčnih profilov. Nihče od njih ni navedel, da so ti popolnoma neuporabni; kar 66 % anketirancev je mnenja, da so kompetenčni profili uporabni. Menimo, da bodo izdelani kompetenčni profili v pomoč vodjem služb in kadrovikom pri kadrovskih procesih (npr.: pri pridobivanju kadra, identifikaciji selekcijskih meril za razgovore, pri zaposlovanju najboljših posameznikov, usposabljanju zaposlenih, načrtovanju njihove kariere …) ter pri motiviranju in razvoju zaposlenih.
Keywords: kompetenca, kompetenčni profil, organizacija, analiza dela, zaposleni
Published in DKUM: 23.11.2021; Views: 178; Downloads: 25
.pdf Full text (2,51 MB)

3.
Vpliv bolezni covid-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane
Adis Burzić, 2021, master's thesis

Abstract: Pandemija je močno prizadela zdravstvene sisteme po celemu svetu, med najbolj ogroženimi pa so bili domovi za starejše občane. Ti so se v času epidemije srečevali z različnimi izzivi – pomanjkanje zaščitne opreme, sredstev za razkuževanje in hitrih testov so samo nekateri od problemov, ki so se pojavljali. Cilji in namen naloge so bili predstaviti vpliv pandemije covida-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, kakšne načrte so imeli domovi za spopadanje z epidemijo ter kaj se je pri teh načrtih izkazalo za dobro in kaj slabo. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v domovih za starejše občane v času epidemije. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so glavni problemi, s katerimi so se srečevali v domovih po Sloveniji, pomanjkanje kadra, nepravočasna izobraževanja zaposlenih o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa ter pomanjkanje strokovne pomoči (delavnice, izobraževanja, sproščanja) za zaposlene na temo premagovanja stresa in spopadanja z novonastalo situacijo. V prihodnosti bi bil poudarek predvsem na ustreznem in pravočasnem izobraževanju zaposlenih.Obvezno bi bilo teoretično in praktično usposabljanje na temo preventivno-zaščitnih ukrepov, ki bi se ponavljalo na vsakih nekaj mesecev ter bi bilo obvezno za vse nove zaposlene v domovih za starejše občane. Poleg tega bi dodali še dodatna izobraževanja oz. delavnice na temo premagovanja stresa, ki bi zaposlenim pomagali pri spopadanju s stresom v takih situacijah. Na ta način bi lahko zmanjšali tudi izgorelost zaposlenih.
Keywords: bolezen covid-19, organizacija dela, domovi za starejše občane, izobraževanje
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 382; Downloads: 139
.pdf Full text (603,07 KB)

4.
ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOŠKI PROCESI GRADNJE BENCINSKEGA SERVISA V CELJU : diplomsko delo
Jan Škrablin, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljeni organizacija gradbišča ter tehnološki procesi rekonstrukcije in novogradnje obstoječega bencinskega servisa Celje. Prvi del naloge prikazuje splošne podatke o projektu, predvideni investiciji, prav tako pa tudi opiše obstoječe stanje in nakazuje na predvideno novo stanje objekta. V nadaljevanju sledi proučevanje pogojev za gradnjo objekta, in sicer se posveča proučevanju projektne dokumentacije, gradbene pogodbe, lokacijskih zmožnosti, klimatskih razmer in razpoložljivosti internih virov podjetja. Jedro diplomskega dela predstavlja organizacija gradbišča, ki obsega dimenzioniranje vseh začasnih prostorov, deponij gradbenega materiala in opreme, priključitev na komunalno oskrbo in opise notranjih ter zunanjih transportov. Zadnji del naloge opisuje procese rekonstrukcije in novogradnje objekta, kjer so natančno opisani vsi postopki gradnje, ki jih izvedemo, da zagotovimo optimalno opravljeno delo. V zaključku je prikazan načrt organizacije gradbišča.
Keywords: gradbeništvo, gradbena dela, organizacija gradbišča, dokumentacija, tehnološki procesi gradnje
Published in DKUM: 15.09.2021; Views: 364; Downloads: 77
.pdf Full text (5,22 MB)

5.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 414; Downloads: 68
.pdf Full text (5,98 MB)

6.
Optimizacija in načrtovanje razmestitve delovne opreme v podjetju uniforest d.o.o. : magistrsko delo
Svit Ribič, 2020, master's thesis

Abstract: Med slovenskimi in tujimi podjetji lahko pogosto zasledimo veliko razliko v stopnji njihove organizacijske zrelosti in organiziranosti. Številna slovenska podjetja imajo tako precejšnje možnosti izboljšanja na področju organiziranosti. Med tovrstna podjetja lahko uvrstimo tudi podjetje Uniforest d.o.o., ki večino svojih produktov izvaža v tujino. Izvozno naravnana podjetja so pod stalnim pritiskom doseganja dobavnih rokov. Samo ob učinkovitih proizvodnih procesih in uspešnem vodenju lahko slovenska podjetja konkurirajo in preživijo na tujem trgu. V magistrski nalogi bomo preučili podjetje Uniforest d.o.o., optimizirali proces montaže gozdarskih vitel in na podlagi montažnih operacij določili optimalno razmestitev delovnih mest. Magistrsko delo bo obsegalo tudi aktivacijski načrt celotnega projekta z opredeljenim časovnim načrtom in ekonomiko projekta. Glavni cilj naloge je z realnimi podatki ovrednotiti montažno linijo in podati predlog nove razmestitve delovnih mest. Podjetje bo pridobljene podatke lahko uporabilo za norme, ki jih sedaj ni.
Keywords: razmestitev, časovni normativi, organizacija dela, optimizacija, stroški
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 499; Downloads: 0

7.
Dejavniki učinkovitega dela
Zala Kozin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja se za doseganje uspešnega delovanja poleg sodobne informacijske tehnologije, inovacij in sposobnosti prilagajanja razmeram na trgu soočajo tudi z obvladovanjem dejavnikov učinkovitega dela. V diplomskem delu smo raziskovali dejavnike učinkovitega dela. V teoretičnem delu smo podrobno predstavili in opredelili produktivnost in učinkovitost dela, motivacijo, vodenje, organizacijo dela, vrednote podjetja, komunikacijo, fizične dejavnike (delovno okolje) in psihične dejavnike (stres). Raziskali smo kateri dejavniki učinkovitega dela so za zaposlene najpomembnejši, kateri stil vodenja je za zaposlene najpomembnejši, katera vrsta nagrade najbolje vpliva na učinkovitost in kolikšni meri vplivajo komunikacija, organizacija dela in vrednote na učinkovitost in uspešnost dela v obravnavanem podjetju X. S pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da sta najpomembnejša dejavnika učinkovitega dela motivacija in komunikacija. Nato sledijo psihični dejavniki, vodenje, organizacija dela, vrednote podjetja in fizični dejavniki. V zaključku diplomske naloge smo na osnovi ugotovitev podali predloge za izboljšavo.
Keywords: dejavniki učinkovitega dela, motivacija, komunikacija, vodenje, organizacija dela
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 334; Downloads: 53
.pdf Full text (879,22 KB)

8.
VIDIKI ORGANIZACIJE DELA V RAČUNOVODSKIH SERVISIH V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Vesna Verdnik, 2019, master's thesis

Abstract: Računovodski servisi vodimo računovodstvo in izdelujemo davčne napovedi za večje število poslovnih partnerjev. Pri svojem delu se srečujemo s povečanim obsegom dela v prvem trimesečju leta, saj moramo do 31. 3. tekočega leta izdelati letne davčne napovedi za preteklo leto za vsa podjetja, za katera vodimo računovodstvo, in poleg navedenega dela opraviti še vse tekoče delo. Posledično smo zaradi tega zaposleni v računovodstvu pod velikim pritiskom in doživljamo povečan stres na delovnem mestu. V tem obdobju je prisotno veliko kampanjskega dela in povečana obremenitev zaposlenih. Zaposleni v računovodstvu moramo vedno prilagajati izrabo letnega dopusta datumom, ki nas vežejo k oddaji mesečnih in letnih davčnih napovedi. V večini računovodskih servisov si izrabe letnega dopusta v prvem trimesečju leta zaposleni ne morejo privoščiti. Nekateri računovodski servisi vodijo računovodstvo tudi za samostojne podjetnike, ki imajo podjetja v Avstriji. Roki za izdelavo letnih davčnih napovedi v Sloveniji se razlikujejo od rokov, ki jih imajo za izdelavo letnih davčnih napovedi določene v Avstriji. Roki za izdelavo letnih davčnih napovedi v Avstriji so veliko daljši kot v Sloveniji. Zato se samostojni podjetniki, ki imajo podjetja v obeh državah, srečujejo z dodatnimi stroški vodenja računovodskih evidenc, saj v nekaterih primerih avstrijski računovodski servisi ne izdelajo pravočasno letnih davčnih napovedi, ki jih morajo slovenski računovodski servisi vključiti v davčne napovedi v Sloveniji. Ob tem spoznanju smo se odločili, da bomo s pomočjo raziskave raziskali in vam predstavili, kakšna je organizacijska struktura računovodskih servisov Slovenije in Avstrije, kako imajo organizirano delo, kaj omogočajo zaposlenim, kaj pomenijo za računovodske servise različni roki izdelave letnih davčnih napovedi in kaj bi bilo po našem mnenju in mnenju anketiranih računovodskih servisov najboljše spremeniti glede organizacije dela v slovenskih računovodskih servisih na področju zaposlenih. V raziskovalni nalogi smo ugotovili, da so organizacija dela in razporeditev dela ter roki do državnih institucij, ki jih imajo računovodski servisi v Avstriji, veliko prijaznejši do zaposlenih kot v Sloveniji.
Keywords: računovodski servis, organizacijska struktura, organizacija dela, roki davčnih napovedi, letni dopust.
Published in DKUM: 22.01.2020; Views: 703; Downloads: 108
.pdf Full text (2,14 MB)

9.
Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije dela : magistrsko delo
David Grabnar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni. V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Keywords: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 730; Downloads: 102
.pdf Full text (767,65 KB)

10.
Organizacija gradbišča in tehnološki procesi rekonstrukcije slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje v Ljubljani
Bojan Lauko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi diplomskega izpita je predstavljena organizacija gradbišča za objekt slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje v Ljubljani. V projektu so opisani vsi splošni podatki o nameravani rekonstrukciji in splošni podatki o objektu. V opisu objekta najdemo vse podatke o lokaciji, zasnovi objekta, konstrukciji, ter vseh inštalacijah v objektu. V projektni nalogi so prav tako proučeni pogoji za gradnjo objekta. Bistvo naloge je organizacija ureditve gradbišča, v katerem najdemo rešitve za procese gradnje. V nalogi so predstavljeni tehnološki procesi gradnje za rušitvena, betonska, tesarska, zidarska, tlakarska, suhomontažna in ostala dela. Na koncu projektne naloge je podana shema organizacije gradbišča.
Keywords: gradbeništvo, organizacija gradbišča, gradbena dela, tehnološki procesi grajenja
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 659; Downloads: 135
.pdf Full text (5,44 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica