| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Sistem za razločevanje optičnih senzorjev na podlagi meritev odbojnosti para vlakenskih zrcal
Denis Furman, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu je opisan postopek izdelave merilnika, s katerim lahko merimo lomni količnik tekočin. Merilnik deluje na principu odboja svetlobnega pulza od para vlakenskih zrcal, pri čemer merimo razmerje odbojev svetlobe referenčnega in merilnega zrcala. Amplituda odbite svetlobe merilnega zrcala je odvisna od lomnega količnika medija v katerega namakamo oz.optično vlakno. Zaključno delo opisuje fizikalne principe , delovanje in praktično izvedbo vključno s shemami tiskanih vezij, PCB izvedbami, programom in eksperimentalnimi rezultati.
Keywords: Optično vlakno, vlakensko zrcalo, transimpedančna stopnja, laserski gonilnik, diferencialni ojačevalnik
Published: 16.12.2019; Views: 470; Downloads: 60
.pdf Full text (2,90 MB)

2.
Kompakten optični osciloskop
Marko Sagadin, 2017, diploma project paper

Abstract: Z optičnim osciloskopom lahko opazujemo obliko optičnega signala, njegovo amplitudo in frekvenco. V tem diplomskem delu je opisana izdelava elektronskega vmesnika, ki optični signal pretvori v električnega/digitalnega in ga nato prikaže na računalniškem zaslonu. Opisano je delovanje sistema, elektronski elementi, ki so uporabljeni v vmesniku, programerska koda implementirana v mikrokrmilniku in celoten potek pretvorbe optičnega signala v električnega. Cilj naloge je izdelati vmesnik, ki bo zmožen zajemanja in prikazovanja optičnih signalov pasovne širine od 0 Hz do 100 MHz in da bo uporaben v realnem okolju.
Keywords: optično vlakno, osciloskop, fotodioda, transimpedančna stopnja, tiskano vezje, vmesnik
Published: 30.01.2018; Views: 1325; Downloads: 124
.pdf Full text (2,83 MB)

3.
Načrtovanje in izdelava sistema za nadzorovano preoblikovanje optičnega vlakna z uporabo CO2 laserja
Benjamin Radoslovnik, 2016, diploma project paper

Abstract: Optična vlakna se zaradi svojih lastnosti, za prenos svetlobnega valovanja, uporabljajo v mnogih napravah in sistemih. Pri določenih aplikacijah je potrebna interakcija med poljem in okolico, ki jo lahko dosežemo z zoženjem vlakna.V tem diplomskem delu je opisana celotna izdelava sistema za nadzorovano zoženje vlaken. Opisana je izdelava mehanskih delov sistema, in implementacija programa na mikrokrmilnik. Cilj naloge, je izdelati funkcionalno napravo, ki bi bila uporabna tudi v praksi.
Keywords: optično vlakno, mikro obdelava, adiabatna zožitev
Published: 22.03.2017; Views: 814; Downloads: 82
.pdf Full text (2,12 MB)

4.
Sistem za nadzorovano tokovno vzbujanje telekomunikacijske laserske diode in spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev
Uroš Povh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje proces izdelave ustreznega sistema za tokovno vodenje telekomunikacijske laserske diode. Rabi bi preizkusili,kako velik valovno dolžinski zamik je možno doseči, ko skozi njo steče kratek pulz z visokim tokom.Tako bi ugotovili, če lahko ustvarimo cenovno ugoden, nastavljiv laserski vir. V nadaljevanju je opisano teoretično ozadje, načrtovanje in gradnja vezja in rezultati meritev.
Keywords: laserska dioda, vgrajen sistem, signalni procesor, optično vlakno
Published: 24.10.2016; Views: 680; Downloads: 118
.pdf Full text (2,15 MB)

5.
SISTEM ZA ZAZNAVANJE PREMIKOV Z VLAKENSKIM MICHELSONOVIM INTERFEROMETROM
Jernej Hribar, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opisuje senzorski sistem, ki je namenjen zaznavanju premikov ljudi po nadzorovanem območju. Podrobno je opisano teoretično ozadje in pa praktična izvedba takšnega sistema. Predstavljeni so tudi rezultati in smernice za nadaljnje delo.
Keywords: Optično vlakno, vlakenski Michelsonov interferometer, laserska dioda, mikrokrmilnik
Published: 21.09.2016; Views: 704; Downloads: 117
.pdf Full text (2,93 MB)

6.
OPTIČNI SENZOR VIBRACIJ Z UPORABO FABRY-PEROTOVEGA VLAKNESKEGA INTERFEROMETRA
Timotej Dvoršak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje princip merjenja vibracij preko optičnega senzorja s Fabry-Perotovim interferometrom. Najprej je opisan razvoj visoko občutljivega optičnega vlakenskega senzorja za zaznavanje vibracij. Senzor je zgrajen iz segmenta optičnega vlakna, občutljivega na raztezek. Sprememba dolžine senzorskega dela optičnega vlakna ob prisotnosti vibracij povzroči spremembo optičnega signala. Procesiranje signala je bilo izvedeno z mikrokrmilnikom.
Keywords: Optično vlakno, signalni procesor, Fabry-Perotov vlakenski interferometer, merjenje vibracij
Published: 16.12.2014; Views: 1051; Downloads: 100
.pdf Full text (2,49 MB)

7.
SISTEM ZA RAZLOČEVANJE MERILNIH VREDNOSTI PRI FABRY-PEROTOVEM INTERFEROMETRU Z UPORABO STANDARDNE LASERSKE DIODE DFB IN PROGRAMABILNEGA LOGIČNEGA VEZJA
Andraž Javernik, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opisuje sistem, ki je grajen za namene razločevanja merilnih vrednosti pri vlakenskem Fabry-Perotovem interferometru. V delu je podrobno opisano teoretično ozadje delovanje senzorja, simulacija uporabljene modulacijske metode ter po sklopih opredeljena zasnova optičnega in elektronskega sistema. Na koncu so predstavljeni rezultati, kateri so plod predhodno zastavljenega dela.
Keywords: Optično vlakno, Fabry-Perotov interferometer, Merjenje raztezkov, FPGA
Published: 21.11.2014; Views: 1115; Downloads: 142
.pdf Full text (3,17 MB)

8.
TERMO-OPTIČNE VLAKENSKE NAPRAVE NA OSNOVI Z VANADIJEM DOPIRANIH OPTIČNIH VLAKEN
Žiga Matjašec, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V okviru disertacije so predstavljena optična vlakna, ki jih je mogoče učinkovito, vseoptično segreti. Segrevanje vlakna povzroči nastanek termo-optičnega pojava, ki ga je mogoče izkoristiti za gradnjo različnih termo-optičnih naprav. Takšna vlakna imajo v jedru poleg standardnih dopandov za uravnavanje lomnega količnika dodane majhne koncentracije vanadijevih ionov. Vanadij v optičnem vlaknu povzroči absorpcijo svetlobe, pri krajših valovnih dolžinah v območju med 600 nm in 1000 nm. Na razširjanje svetlobe z daljšimi valovnimi dolžinami, še posebej pri standardnih telekomunikacijskih valovnih dolžinah 1310 nm in 1550 nm, pa vanadijevi ioni nimajo znatnega vpliva, zato ostaja absorpcija pri teh valovnih dolžinah relativno nizka. Omenjeno dejstvo omogoča uporabo standardnih in komercialno dobavljivih črpalnih laserskih diod z velikimi izhodnimi optičnimi močmi in valovno dolžino 980 za gretje vanadijevega vlakna, saj se vsa absorbirana svetloba v vanadijevem vlaknu pretvori v toploto. Toplota, ki v vanadijevem vlaknu nastane zaradi absorbirane grelne optične moči, se lahko izkoristi za termo-optično modulacijo optične poti. Vlaknu se zaradi dovedene toplote poviša temperatura, ki vpliva na spremembo lomnega količnika vlakna. Ker je optična pot v vlaknu odvisna od produkta dolžine optičnega vlakna in lomnega količnika, je mogoče na ta način doseči nadzorovano modulacijo optične poti. Skupna sprememba optične poti, ki se pojavi v gretem vlaknu po vzpostavitvi toplotnega ravnovesja, in časovna konstanta prehodnega pojava sta neposredno odvisni od toplotne prevodnosti snovi, v kateri se greto vlakno nahaja, in od premera gretega optičnega vlakna. Skupna sprememba optične poti po vzpostavitvi toplotnega ravnovesja pa je še dodatno odvisna od amplitude grelne optične moči. Z znižanjem toplotne prevodnosti snovi, v kateri se greto vlakno nahaja, se skupna sprememba optične poti in časovna konstanta povečata, s stanjšanjem premera gretega vlakna pa se časovna konstanta zmanjša, medtem ko se skupna sprememba optične poti poveča. Eksperimentalno je bilo pokazano, da je mogoče z grelnim optičnim virom, z izhodno optično močjo 500 mW ter vanadijevim vlaknom s premerom 20 μm, ki je izpostavljeno ksenonovi atmosferi, doseči skupno spremembo optične poti v velikosti do 1 mm ter časovno konstanto prehodnega pojava 50 ms, medtem ko lahko časovna konstanta za enako vlakno na zraku znaša le 11 ms. To omogoča rabo termo-optičnega modulatorja v mnogih aplikacijah, kot je v disertaciji predstavljeno na primeru rabe v nizkokoherenčnem interferometru. Skupna sprememba optične poti po vzpostavitvi toplotnega ravnovesja in časovna konstanta prehodnega pojava sta neposredno odvisni od toplotne prevodnosti snovi, v kateri se greto vlakno nahaja. Zato je mogoče s spremljanjem enega ali obeh parametrov izvesti merilni sistem za merjenje toplotne prevodnosti in s toplotno prevodnostjo povezanih fizikalnih veličin. V disertaciji predstavljen merilni sistem temelji na merjenju časovne konstante gretega optičnega vlakna in omogoča razločevanje med raznimi plini in tekočinami, pri čemer je mogoče razlikovati med tekočinami, ki so si po toplotni prevodnosti tudi zelo podobne, kot so na primer različni alkoholi, omogoča merjenje masnega razmerja binarnih mešanic plinov ali tekočin z merilno ločljivostjo do 0,3 %, ter merjenje nizkih tlakov v področju atmosferskega tlaka od 103 mBar pa vse do 10-2 mBar. Predlagani merilni sistem je sestavljen iz standardnih komercialno dobavljivih elektrooptičnih komponent in predstavlja celovito rešitev za merjenje toplotne prevodnosti in s toplotno prevodnostjo povezanih fizikalnih veličin.
Keywords: termo-optične naprave, z vanadijem dopirano optično vlakno, modulator optične poti, senzor toplotne prevodnosti, senzor masnega razmerja, senzor nizkih tlakov
Published: 30.06.2014; Views: 1659; Downloads: 181
.pdf Full text (6,83 MB)

9.
OPTIČNI DETEKTOR NIVOJA TEKOČIN
Urban Cotič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje postopek izdelave optičnega detektorja tekočin ter njegovo zgradbo. V začetku naloge, lahko najdemo opise posameznih elementov, uporabljenih pri končnem izdelku. Opisani pa so tudi temeljni in osnovni principi izdelave končnega izdelka, merjenja in generiranja signalov ter v končni fazi tudi obdelave pridobljenih podatkov. Detektor deluje na principu merjenja makro izgub v vlaknu. Ko se vlakno, na katerem koncu je priterjen plovec, zaradi povišanja gladine tekočine upogne, se manj svetlobe odbije od zrcala na koncu vlakna. Tako lahko s pomočjo fotodetektorja izmerimo koliko svetlobe se odbije nazaj in primerjamo z virom. Taki detektorji so zelo uporabni in zaželjeni, saj za svoje delovanje ne potrebujejo dovoda električne energije na samem merilnem mestu.
Keywords: Optični detektor nivoja, optično vlakno in fotopostopek.
Published: 20.09.2013; Views: 1019; Downloads: 86
.pdf Full text (3,96 MB)

10.
OPTIČNI VLAKENSKI SENZOR ZA MERJENJE TEMPERATURE V MIKROVALOVNI PEČICI
Vedran Budinski, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava izdelavo optičnega vlakenskega senzorja za merjenje temperature na principu modulacije svetlobnega toka, ki ima temperaturno občutljivo polimerno oblogo. V delu je podrobno opisan postopek izdelave senzorja, tako optičnega dela kakor tudi priprave temperaturno občutljivega polimera. Pravtako je opisan postopek načrtovanja in izdelave elektronskih vezij za pretvorbo in obdelavo optičnega signala ter krmiljenje mikrovalovne pečice. Predstavljeni so bili postopki umerjanja in preizkusa celotnega sistema.
Keywords: Optično vlakno, temperaturni senzor, modulacija svetlobnega toka, termo-optični koeficient, temperaturno občutljiva polimerna obloga, mikrovalovi
Published: 19.12.2012; Views: 2373; Downloads: 180
URL Link to full text

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica