1. Funkcionalnosti in uporaba dokumentnega sistema v praksiJan Nagovnak Gradišnik, 2025, master's thesis Abstract: Digitalna preobrazba poslovnih procesov je v zadnjih letih bistveno vplivala na način upravljanja z dokumentacijo. Podjetja se zaradi vse večje količine informacij, zakonskih zahtev in potrebe po varnosti, hitrosti in preglednosti odločajo za implementacijo dokumentnih sistemov (DMS), ki omogočajo učinkovito elektronsko upravljanje poslovne dokumentacije. Magistrska naloga celostno obravnava ključne funkcionalnosti DMS ter skozi praktičen projekt predstavi kompleksnost digitalizacije fizičnega arhiva, s poudarkom na opremljanju dokumentov z metapodatki, klasifikacijskih pravilih in končnem vključevanju dokumentov v elektronski arhiv.
V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti DMS, kot so klasifikacija dokumentov, uporaba strukturiranih metapodatkov, verzijsko sledenje, pravice dostopa, iskalni mehanizmi, povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi ter tehnološke možnosti različnih arhitektur (lokalne, oblačne in hibridne rešitve). Poseben poudarek je namenjen pomenu standardiziranega vnosa metapodatkov in njihove vloge pri dolgotrajni hrambi, hitrem iskanju in zagotavljanju skladnosti s predpisi. V nadaljevanju je prikazana tudi tehnična podlaga sistemov, kot so baze podatkov, API-ji, mehanizmi indeksiranja ter uporaba OCR-tehnologije za prepoznavanje besedila na digitaliziranih dokumentih.
Praktični del naloge temelji na izvedenem projektu masovnega skeniranja za naročnika, pri čemer je bil cilj zmanjšati fizični arhiv in omogočiti lažje ter hitrejše iskanje dokumentacije. Arhiv je obsegal več kot tisoč rednikov, razdeljenih na štiri vsebinske sklope. Projekt je zajemal pripravo fizičnega prostora, prevzem dokumentacije, skeniranje z uporabo profesionalnih skenerjev, avtomatski in ročni zajem metapodatkov ter prenos v elektronski arhiv. Za opremljanje dokumentov je bila uporabljena specializirana programska oprema, pri čemer je sistem omogočal učenje na podlagi preteklih dokumentov (t. i. šablone), kar je pospešilo proces opremljanja.
Med izvajanjem projekta so se pojavile številne tehnične, organizacijske in vsebinske težave. Med ključne izzive sodijo napake na skenerjih zaradi obrabljenosti papirja in umazanije, neustrezna usposobljenost kadra za delo z dokumenti ter težave pri razumevanju vsebine. Slednje so se rešile z dodatnimi validacijskimi postopki in okrepljenim sodelovanjem z naročnikom. Poleg tega so bila v procesu upoštevana pravila informacijske varnosti, zlasti pri nastavitvah dostopnih pravic, ki so bile definirane na ravni klasifikacijskih znakov in povezane z aktivnimi imeniki uporabnikov.
Rezultati projekta kažejo, da premišljen pristop, ustrezna tehnična rešitev in jasno postavljeni procesi pripomorejo k uspešni transformaciji fizičnega arhiva v elektronsko obliko. S tem se izboljšata preglednost nad dokumentacijo in učinkovitost zaposlenih, hkrati pa se dolgoročno znižujejo stroški upravljanja z dokumenti. Pridobljene izkušnje nudijo dobro osnovo za nadaljnje projekte digitalizacije tudi v drugih organizacijah. Keywords: Dokumentni sistem (DMS), digitalizacija dokumentov, masovno arhiviranje, metapodatki, klasifikacijski načrt, elektronski arhiv, optično prepoznavanje znakov (OCR), iskanje po vsebini, pravice dostopa, verzijsko sledenje, integracija podatkov, proces obdelave dokumentov, avtomatska klasifikacija, dolgoročna hramba, informacijska varnost. Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (3,21 MB) |
2. Zajemanje in obdelava besedila iz slik z uporabo tehnologij optičnega prepoznavanja znakov in transformerskih modelov za tolmačenje dokumentovTjan Kajba, 2025, undergraduate thesis Abstract: Informacije imajo dandanes ključno vlogo v digitalnem svetu. Tehnologije zajemanja besedila s slik so ključna rešitev za pretvorbo fizičnih medijev v digitalno obliko. Teoretični del diplomskega dela predstavlja, kaj so omenjene tehnologije in kako jih razvrščamo. V nadaljevanju smo prikazali delovanje posameznih podvrst orodij, tako tistih, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih, kot tudi tistih brez njih ter njihove priporočene uporabe. Proti koncu teoretičnega dela smo izvedli primerjalno analizo različnih tehnologij. Na podlagi rezultata analize je bil izbran transformerski model za razumevanje dokumentov kot osnova aplikacije. Praktični del prikazuje ustvarjeno aplikacijo, namenjeno branju računov. Keywords: multimodalni veliki jezikovni modeli, optično prepoznavanje znakov, transformerski modeli za razumevanje dokumentov, veliki jezikovni modeli, zajemanje besedila s slik Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (3,39 MB) |
3. Aplikacija za pregledovanje in podpisovanje slikovnih dokumentov PDF s pomočjo optičnega prepoznavanja besedila : diplomsko deloIgor Kepe, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo razvili aplikacijo, ki bo pohitrila in olajšala podpisovanje dokumentov PDF. Implementirana je v programskem jeziku Python, optično prepoznavanje besedila pa je izvedeno z uporabo odprtokodne knjižnice Tesseract. Aplikacija je namenjena podpisovanju dokumentov PDF s slikovnimi in certificiranimi digitalnimi podpisi ter prepoznavanju besedila iz slik in slikovnih dokumentov PDF. Poleg tega nam lahko služi tudi kot enostavni urejevalnik besedila. V veliko pomoč je aplikacija lahko študentom ter vsem, ki se pri delu srečujejo z digitalizacijo ali arhiviranjem dokumentov. Prav tako vsem tistim, ki potrebujejo prepoznavo besedila natisnjenih ali skeniranih dokumentov. Keywords: Optično prepoznavanje znakov, Tesseract OCR, digitalni podpis, Python, dokument PDF Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 493; Downloads: 51
Full text (2,57 MB) |
4. Uporaba tehnologije optičnega prepoznavanja znakov v aplikacijah Windows 10Marko Deželak, 2017, undergraduate thesis Abstract: V začetku diplomskega dela smo predstavili tehnologijo optičnega prepoznavanja znakov, opisali njene začetke ter podrobneje predstavili postopke in metodo prepoznavanja znakov. V nadaljevanju smo se osredotočili na operacijski sistem Windows 10, njegovo digitalno trgovino Windows Store in aplikacije namenjene optični prepoznavi znakov, katere smo pregledali in preizkusili njihovo delovanje. Nato smo z orodjem Visual Studio izdelali aplikacijo, v njej predstavili delovanje brezplačnih programskih knjižnic jih testirali in primerjali rezultate uspešnosti z obstoječimi rešitvami. Keywords: optično prepoznavanje znakov, Windows 10, Windows 10 aplikacije Published in DKUM: 09.10.2017; Views: 1473; Downloads: 171
Full text (6,17 MB) |
5. OPTIČNO PREPOZNAVANJE ZNAKOV V AVTOMATIKISimon Brečko, 2016, undergraduate thesis Abstract: Področje optičnega prepoznavanja znakov trenutno stagnira, saj pri pretvarjanju papirnih oblik v elektronsko dejansko že obstaja vse, kar si človek zaželi. Področje robotskega vida je vsekakor v vzponu že nekaj časa, predvsem pri večanju števila in izboljševanju humanoidov ter samovozečih avtov. V avtomatiki je optično prepoznavanje znakov zelo razširjeno, predvsem v farmacevtski in prehrambeni industriji. Tam je namreč potrebna kontrola variabilno natisnjenih podatkov na proizvodih. Odločil sem se razviti lasten sistem za prepoznavanje znakov, ki se lahko uporabi v avtomatiki.
V uvodu je predstavljena tehnika prepoznavanja znakov in izgradnja mojega sistema. V nadaljevanju je predstavljeno generiranje G-kode, katero lahko uporabimo pri CNC strojih. Na koncu je prikazano testiranje programa. Keywords: optično prepoznavanje znakov, avtomatizacija, G-koda Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 1252; Downloads: 93
Full text (3,17 MB) |
6. OPTIČNO RAZPOZNAVANJE ZNAKOV Z NEVRONSKIMI MREŽAMI NA GRAFIČNI PROCESNI ENOTIMiha Furlan, 2011, bachelor thesis/paper Abstract: Cilj diplomske naloge je izdelava sistema za optično prepoznavanje znakov z uporabo
nevronske mreže. Računsko zahtevne dele sistema smo pohitrili z uporabo grafične
procesne enote (GPU). Naš sistem za OCR opišemo v treh glavnih sklopih: razbitje
dokumenta na znake (segmentacija), prepoznavanje posamičnih znakov ter
paralelizacija izvajanja na GPU. Zatem predstavimo aplikacijo, v katero smo
integrirali našo rešitev. Rezultati testiranj so pokazali, da je natančnost prepoznavanja
znakov OCR-A in OCR-B okrog 98%, Courier New pa 92%, medtem ko je pohitritev
izvajanja kode na GPU bila minimalno petkratna napram izvajanju na CPU. Keywords: optično prepoznavanje znakov, nevronske mreže, grafična procesna enota Published in DKUM: 12.09.2011; Views: 2301; Downloads: 175
Full text (6,59 MB) |