| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
12.
13.
SENZORSKO OMREŽJE ZA MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA IN TEMPERATURE NA OSNOVI GRADIENTNIH MNOGORODOVNIH OPTIČNIH VLAKEN
Marko Kežmah, 2009, dissertation

Abstract: V okviru doktorske disertacije smo razvili in izdelali optični senzor lomnega količnika, optični senzor merjenja temperature ter optično kvazi porazdeljeno omrežje na osnovi standardnega mnogorodovnega telekomunikacijskega optičnega vlakna z gradientnim lomnim likom za merjenje lomnega količnika in temperature. Poseben poudarek smo namenili medsebojnim odvisnostim med posameznimi parametri. Raziskali smo njihov vpliv na izgube, medsebojne vplive ter modulacijsko globino posameznih senzorjev v omrežju. Na podlagi temeljite analize vplivov posameznih parametrov na delovanje omrežja smo izdelali model, ki omogoča načrtovanje in izdelavo optičnih omrežij sestavljenih iz evanescentnih senzorjev z omejenimi medsebojnimi vplivi med posameznimi senzorji. Model smo preizkusili s praktično izdelavo in evaluacijo dveh omrežij, ki sta temeljila na predhodno izdelanih točkovnih senzorjih; omrežjem za merjenje lomnega količnika in omrežjem za merjenje temperature.
Keywords: temperaturni senzor, senzor lomnega količnika, optična vlakna, kvazi porazdeljeno omrežje, izgube v optičnih vlaknih, vzajemni vplivi
Published: 02.02.2012; Views: 2024; Downloads: 144
.pdf Full text (6,97 MB)

14.
SPAJANJE IN MERITVE ZRAČNIH OPTIČNIH KABLOV V PRENOSTNIH ELEKTROENERGETSKIH SISTEMIH
Dominik Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi smo predstavili spajanje in meritve zračnih optičnih kablov posebej v elektroenergetskih sistemih, pri čemer smo upoštevali ITU-T standarde za enorodovna optična vlakna. Podali smo predstavitev optičnih komunikacij, pri kateri smo opisali pomembne sestavne dele optične trase, kot so viri, prenosni mediji in detektorji. Posebej smo podali tipe zračnih optičnih kablov in spojk, ki se jih največkrat uporablja v elektroenergetskih sistemih, s poudarkom na OPGW kablih in kabelskih spojkah za le- te. Za prenosni medij uporabljamo OPGW kabel, tip OPGW 56-27SA, 24 G.652.D, ki ima vgrajenih 24 enorodovnih optičnih vlaken, katera ustrezajo standardu ITU-T G.652D. Za spajanje enorodovnih optičnih vlaken uporabljamo fuzijski varilnik Fujikura FSM 60S, za shranjevanje in odcepljanje samih zvarov/spojev pa metalne kabelske spojke, tip 180 LC, ki imajo 4 vhode tako, da lahko trajno spojimo do štiri OPGW kable z največ do 48 izvedenimi spoji ali zvari. Za sklepni del naloge smo predstavili izvedbo meritev OPGW kablov pred polaganjem in spojene optične trase pri valovnih dolžinah 1310 in 1550 nm ter s tem zagotovili in predali investitorju spojeno traso OPGW kablov, ki ustreza teoretično izračunanim slabljenjem v projektni dokumentaciji in ITU-T standardom.
Keywords: optična vlakna, disperzija, slabljenje, meritve, kabelske spojke, reflektometer.
Published: 11.03.2010; Views: 2771; Downloads: 477
.pdf Full text (8,47 MB)

15.
SISTEM ZA PORAZDELJENO ZAZNAVANJE PRISOTNOSTI NA OSNOVI PLASTIČNEGA OPTIČNEGA VLAKNA
Dejan Lešnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisan sistem za zaznavanje rodovnih interferenčnih vzorcev v plastičnih optičnih vlaknih. Opisana je tudi izgradnja sistema, ki opazuje spremembe v medrodovnem interferenčnem vzorcu in iz teh sprememb prepozna mehanske vplive na optično vlakno. Za izgradnjo tega sistema je bilo potrebno izdelati rodovni filter. Plastična optična vlakna z manjšim premerom imajo manj rodov, zato smo plastično vlakno s premerom 1mm raztegnili in mu s tem premer zmanjšali. V ta namen smo naredili napravo, ki vlakno segreje in ga razteguje do želenega premera. Izdelano nalogo smo testirali kot varnostni sistem, ki nadzoruje prisotnost vsiljivca v prostoru.
Keywords: POF, plastična optična vlakna, raztegovanje plastičnih vlaken, medrodovni interferenčni vzorec, senzor
Published: 31.01.2012; Views: 1335; Downloads: 73
.pdf Full text (2,51 MB)

16.
Biofizikalne osnove endoskopske preiskave zgornje prebavne cevi in pojasnjevalna vloga medicinske sestre pri seznanjanju preiskovanca
Maja Küčan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Gastroendoskopska preiskava je ena izmed nenadomestljivih invazivnih preiskav, zaradi katere preiskovanci še zmeraj poročajo o nelagodju in strahu pred preiskavo ter neprijetnih občutkih tekom preiskave. Zato je največkrat ravno medicinska sestra tista, ki se mora osredotočiti na preiskovanca in njegovo počutje, ter ga s svojimi veščinami komunikacije in znanjem kvalitetno psihično pripravi, da lažje prestane preiskavo. Cilj: Z raziskavo v UKCM na Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo smo ugotavljali seznanjenost preiskovancev s preiskavo ter morebiten efekt uporabljenih metod seznanjanja na njihovo počutje. Zanimalo nas je tudi ali so bile te metode dovolj razumljivo predstavljene. Metode: Uporabljena sta bila dva anketna vprašalnika, pred in po preiskavi. Pred preiskavo smo uporabili tri metode seznanjanja: video posnetek, šolski model endoskopa in demonstracijski fizikalni poskus. Rezultati: Od vseh preiskovancev jih je 90 % seznanjenih z endoskopsko preiskavo. Vsem preiskovancem se je zdela naša metoda seznanjanja razumljiva, ni pa bistveno vplivala na spremembo počutja. Največ vpliva na počutje je imel video posnetek, ki je 33 % preiskovancev pomiril, šolski model endoskopa je pri 23 % preiskovancev vzbudil napet občutek, fizikalni prikaz pa pri 87 % ni imel nobenega vpliva na počutje. Razprava: Ugotovili smo, da je seznanjenost s preiskavo dobra, metode seznanjanja pa so dobrodošle in po mnenju preiskovancev potrebne za boljše razumevanje preiskave. Zasledili smo zanimanje za video posnetek, predvsem predvajanje tistim, ki pridejo na preiskavo prvič. Zaključek: Pomembno vlogo pri seznanjanju ima medicinska sestra, ki s svojim pristopom psihične priprave preiskovanca poskuša vplivati na njegovo sproščenost in s tem posledično na lažji potek preiskave.
Keywords: Ključne besede: lom in totalni odboj svetlobe, optična vlakna, pojasnjevalne metode, seznanjenost preiskovancev, gastroskopija
Published: 27.09.2011; Views: 1759; Downloads: 207
.pdf Full text (2,75 MB)

17.
NAPREDEK IN NOVOSTI OPTIČNIH POVEZAV 2010
Dejan Linasi, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se osredotočimo na optične povezave v današnjem svetu. Na kratko preletimo zgodovinski potek od same ideje do vsesplošne uporabe danes. Pogledamo, kaj so sploh optična vlakna, na katere tipe jih delimo in iz kakšnih materialov so zgrajena. Raziščemo prednosti in slabosti najpogosteje uporabljenih priključkov za optična vlakna. Prikažemo praktično uporabo optike v starejših sistemih za izboljšanje varnosti ter si pogledamo nekaj zanimivosti in novosti iz sveta optičnih povezav.
Keywords: optične povezave, optična vlakna, optični kabli, priključki optičnih kablov, optična komunikacija, primeri uporabe.
Published: 06.10.2011; Views: 1725; Downloads: 193
.pdf Full text (1,95 MB)

18.
Optična vlakna
Maja Brenčič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo optična vlakna, ki za vodenje svetlobe izkoriščajo pojav popolnega odboja na meji dveh sredstev. Optična vlakna delimo glede na število resonančnih valovanj ali rodov, ki jih vlakna vodijo. Enorodovna optična vlakna vodijo le eno resonančno valovanje ali rod, mnogorodovna optična vlakna pa vodijo več resonančnih valovanj ali rodov. Podrobneje obravnavamo mnogorodovna optična vlakna, ki jih lahko opišemo z žarkovnim modelom, ki temelji na geometrijski optiki. Pri žarkovnem modelu razširjanje svetlobe v dani smeri predstavimo s premico, ki jo imenujemo žarek. Najprej opišemo sestavo in delitev optičnih vlaken, nato z žarkovnim modelom predstavimo način vodenja svetlobe skozi vlakno in izpeljemo numerično odprtost vlakna, ki določa največji kot, pod katerim vlakno še lahko sprejme in prenaša svetlobo. Izpeljemo tudi resonančni pogoj za razširjanje valovanja v valovodu in opišemo vzroke za izgube v optičnih vlaknih: absorpcijo v snovi, sipanje, disperzijo in ukrivljenost vlakna. Obravnavamo najpreprostejše nevzporedne laserske snope, ki jih imenujemo Gaussovi snopi. Izpeljemo enačbo, ki nam pove, kako se jakost električnega polja E(r,z) spreminja v odvisnosti od polarnih koordinat r in z. Laserske snope lahko ožimo in širimo z lečami. Obravnavamo preslikavo laserskega snopa z zbiralno lečo in izpeljemo lego in polmer grla laserja po preslikavi z lečo, če poznamo goriščno razdaljo leče in polmer grla pred preslikavo z lečo. V eksperimentalnem delu najprej opišemo pripravo optičnega vlakna za eksperimentalne namene in pripomočke, ki jih pri tem potrebujemo. Nato pokažemo, kako laserski snop zožimo z mikroskopskim objektivom in kako je premer snopa v gorišču objektiva odvisen od povečave objektiva. Manjši kot je polmer snopa v gorišču objektiva, večja je divergenca laserskega snopa. V nadaljevanju predstavimo poskuse, s katerimi izmerimo numerično odprtost vlakna in poskus, s katerim izmerimo izgube v vlaknu v odvisnosti od valovne dolžine svetlobe. V zadnjem poglavju diplomskega dela predstavimo vključitve optičnih vlaken v osnovnošolski in srednješolski pouk. Predlagamo poskuse, ki jih učitelji demonstrirajo učencem in poskuse, ki jih učenci lahko izvedejo sami.
Keywords: Mnogorodovna optična vlakna, numerična odprtost, izgube v vlaknih, Gaussovi snopi, divergenca laserskega snopa, preslikave snopov z lečami.  
Published: 14.05.2012; Views: 2652; Downloads: 198
.pdf Full text (1,78 MB)

19.
MINIATURNI TLAČNI IN TEMPERATURNO-TLAČNI OPTIČNI VLAKENSKI SENZORJI
Simon Pevec, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je prikazana tehnologija izdelave miniaturnega vlakenskega tlačnega senzorja, ki je zaradi preprostih in malo številčnih procesnih korakov primerna za ceneno serijsko proizvodnjo. Tehnologija temelji na uporabi posebnega senzorskega vlakna, selektivnem jedkanju in mehansko-kemični obdelavi vrha optičnega vlakna. Celoten proizvodni proces je ob minimalnih nastavitvah in prilagoditvah parametrov izdelave primeren za izdelavo poljubno občutljivih tlačnih senzorjev. V sklopu naloge sta poleg tlačnega senzorja predstavljena še dva tipa miniaturnih kombiniranih tlačno-temperaturnih vlakenskih senzorjev, ki imata visoko tlačno občutljivost in široko temperaturno področje. V obeh primerih senzor predstavlja interferometer, ki je zgrajen iz dveh zaporednih Fabry-Perot resonatorjev. V prvem primeru je senzor izdelan na vrhu dovodnega enorodovnega vlakna. Zanj je narejen matematični model za izračun odbitega svetlobnega toka, ki potuje skozi dve oz. tri polprepustna zrcala. V drugem primeru je senzor izdelan na vrhu mnogorodovnega vlakna, ki senzorju omogoča cenovno ugodnejše signalno procesiranje in večjo robustnost.
Keywords: miniaturni vlakenski optični Fabry-Perot senzor, interferometer, dvo-parametrični senzorji, simultano merjenje tlaka in temperature, mikro-obdelava, polirna naprava, selektivno jedkanje, posebna optična vlakna
Published: 21.11.2012; Views: 1390; Downloads: 154
.pdf Full text (13,30 MB)

20.
MIKRO-OBDELAVA IN MIKRO-NAPRAVE IZ OPTIČNIH VLAKEN TEMELJEČE NA SELEKTIVNEM JEDKANJU IN DOPIRANJU S P2O5
Simon Pevec, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljena mikroobdelava optičnih vlaken temelječa na selektivnem jedkanju in dopiranju optičnih vlaken s P2O5. Tovrstna mikroobdelava je predstavljena kot zelo učinkovito orodje za realizacijo novih rešitev na področju načrtovanja in izvedbe optičnih senzorjev ter fotonskih naprav. Poleg najučinkovitejšega dopanta P2O5 so bili raziskani tudi drugi dopanti kot TiO2, GeO2, B2O3 in F, ki so vsi kompatibilni s proizvodnjo optičnih vlaken in imajo svojevrsten vpliv oz. uporabo v procesu selektivnega jedkanja. Raziskani so bili tudi pogoji jedkanja, kot so vpliv temperature, izbira jedkalnega medija, vpliv koncentracije jedkalnega medija in vpliv dodajanja različnih organskih topil. Na osnovi teh raziskav smo v nadaljevanju doktorske disertacije predstavili načrtovanje in rezultate več različnih fotonskih naprav in senzorjev, ki so bili izdelani na osnovi posebnih optičnih vlaken, dopiranih s P2O5. Podrobno so predstavljeni visoko občutljiv senzor raztezka, evanescentna linijska naprava z mikrožičko, senzor lomnega količnika z nanožičko, visoko občutljiv dvoparametrični senzor za merjenje temperature in lomnega količnika ter dvoparametrični senzor za merjenje tlaka in lomnega količnika. Vsem senzorjem in napravam so skupne popolna steklena zgradba, robustnost in miniaturna izvedba, ki v nobenem izmed primerov ne presega premera standardnega dovodnega vlakna (to je 125 m) ter ima aktivno dolžino krajšo od 1,5 mm. Vsi senzorji so načrtovani tako, da omogočajo enostavno rokovanje in pakiranje, zlasti tisti, izdelani na vrhu optičnega vlakna. Z doktorsko disertacijo želimo dokazati, da je tehnologija selektivnega jedkanja optičnega vlakna učinkovita, preprosta in zato primerna tudi za serijsko proizvodnjo, saj omogoča direktno in ekonomsko učinkovito izdelavo naprav na vrhu, vzdolž ali znotraj optičnega vlakna in s tem prispeva k novi generaciji miniaturnih, povsem vlakenskih mikrooptičnih naprav in novih rešitev na področju optičnih vlakenskih senzorjev.
Keywords: mikroobdelava, selektivno jedkanje, s fosforjevim pentoksidom dopirana optična vlakna, posebna optična vlakna, optični senzorji Fabry-Perot, večparametrični senzorji, mikro- in nanožičke, senzor lomnega količnika, senzor lomnega količnika in temperature, senzor lomnega količnika in tlaka.
Published: 10.12.2014; Views: 1377; Downloads: 138
.pdf Full text (7,71 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica