| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 552
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme
Petar Stojkovski, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo najprej razvrstili oz. kategorizirali dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost programske opreme, potem jih bomo opredelili in utemeljili njihov vpliv na oblikovanje in kakovost programske opreme glede na uporabljeni model kot npr. McCall, Boehm, CMM, FURPS, Dromey, ISO itd. Prav tako bomo primerjali modele življenjskega cikla in opazovali vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme. Posebno pozornost bomo posvetili agilni metodologiji. Ugotovitve te študije namreč kažejo, da so mehki faktorji zelo pomembni pri kakovosti programske opreme in jim moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Keywords: mehki faktorji, trdi faktorji, kakovost, programska oprema, upravljanje, modeli kakovosti
Published: 16.02.2021; Views: 121; Downloads: 11
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
RFID ključavnica FS
Aleš Čep, Stanislav Moraus, Domen Verber, 2020, treatise, preliminary study, study

Keywords: RFID ključavnice, programska oprema, aplikacije
Published: 10.02.2021; Views: 144; Downloads: 0
.docx Full text (1,15 MB)

3.
Organizacija in delo ostrostrelcev v policiji
Nik Arnšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja organiziranost ostrostrelcev, njihovo delo, urjenje, oborožitev, opremo, zgodovino ter zakonsko ureditev. Ostrostrelsvo v policiji je tema, ki po našem mnenju ne dobi dovolj pozornosti, zato smo želeli predstaviti kako pomembni člen so ostrostrelci v policiji in kaj pravzaprav je njihova primarna naloga. Da bi pridobili celotno sliko ostrostrelstva smo predstavili tudi vojaškega ostrostrelca. Tako smo lahko primerjali delo policijskega in vojaškega ostrostrelca, ki sta si hkrati zelo podobna a tudi zelo različna. Primarna naloga policijskega ostrostrelca je varovanje in zaščita življenj, podpora vodji policijske akcije, pridobivanje informacij, poročanje z višinske točke. Vojaški ostrostrelec pa deluje bolj na ofenziven način, saj je njegova primarna naloga nevtralizacija cilja za podporo premika in ognjenega sistema svoje enote, izvaja pa tudi druge naloge, kot so zbiranje informacij, uničevanje različnih taktičnih ciljev, proti ostrostrelsko delovanje in druge naloge, ki niso specifične za policijskega ostrostrelca.
Keywords: diplomske naloge, ostrostrelec, policija, vojska, zaključni strel, zgodovina ostrostrelstva, oborožitev, oprema
Published: 26.01.2021; Views: 193; Downloads: 70
.pdf Full text (878,94 KB)

4.
Produkcija promocijskega videa za gorsko kolesarstvo
Miha Horvat, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je video produkcija v gorskem kolesarstvu in kako produkcija takšnega videa poteka. V nalogi je predstavljen pomen videov v gorskem kolesarstvu in kje se uporabljajo. Predstavljeni so nameni gorsko kolesarskega videa, analiza obstoječih primerov, pristop k načrtovanju videa in tehnične značilnosti videa. Na koncu so opisane značilnosti najbolj pogostih družabnih omrežij, ki se uporabljajo za objavljanje gorsko kolesarskih videov.
Keywords: gorsko kolesarstvo, produkcija, seznam posnetkov, oprema, družabna omrežja
Published: 03.11.2020; Views: 106; Downloads: 18
.pdf Full text (674,44 KB)

5.
Uporaba nevronskih mrež v kibernetski varnosti
Črt Uršič, Anže Mihelič, Simon Vrhovec, 2020, review article

Abstract: Namen prispevka: Ob neprestanem izboljševanju informacijske infrastrukture so za njeno zaščito potrebni tudi novi pristopi k varnosti in razvoj novih tehnik zaznavanja kibernetskih groženj. Med te tehnologije sodijo tudi nevronske mreže, ki se že dolgo uporabljajo na različnih področjih, kot so medicina, logistika in biologija. Namen prispevka je prepoznati in predstaviti njihovo uporabnost na področju kibernetske varnosti. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature, s katerim so bile prepoznane pozitivne in negativne lastnosti nevronskih mrež kot aktualnega pristopa strojnega učenja za zaznavo kibernetskih napadov. Izvedena je bila tudi primerjava uporabe nevronskih mrež s konvencionalnimi sistemi. Ugotovitve: Rezultati eksperimentov so večinoma v korist nevronskim mrežam, saj je proces hitrejši, natančnejši in z manj lažnimi alarmi kot konvencionalni sistemi, ki običajno delujejo na principu statične analize. Vendar pa so nevronske mreže zaradi njihovega načina delovanja pogosto nepredvidljive in so najbolj učinkovite šele v kombinaciji s konvencionalnimi sistemi. V obstoječi literaturi primanjkujejo predvsem testiranja teh sistemov v realnih situacijah, izven kontroliranih umetnih okolij. Omejitve/uporabnost raziskave V pregled literature so bili vključeni znanstveni prispevki, objavljeni v letih od 2017 do 2019 in indeksirani v bazah Web of Science in Scopus. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek s povzetkom osnovnih tehničnih principov delovanja nevronskih mrež predstavlja začetno točko za strokovnjake na področju kibernetske varnosti, ki z njimi še niso seznanjeni. Prispevek povzema trenutno stanje na področju uporabe nevronskih mrež v kibernetski varnosti in potencialne smeri razvoja v prihodnosti. Prispevek predstavlja enega prvih sistematičnih pregledov literature na področju uporabe nevronskih mrež v kibernetski varnosti, ki se je znanstvenoraziskovalno razcvetelo predvsem v zadnjih treh letih.
Keywords: nevronske mreže, strojno učenje, umetna inteligenca, sistem za zaznavanje vdorov, škodljiva programska oprema, finance
Published: 02.10.2020; Views: 238; Downloads: 14
URL Link to full text
This document has many files! More...

6.
Uporaba antivirusnih programov za zagotavljanje informacijske varnosti med študenti
Vanesa Jordanova, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V času napredka informacijske tehnologije, so se s povečanjem vseh možnosti na spletu, povečale tudi možnosti za programerje zlonamerne programske opreme, s katero izvajajo zlonamerne aktivnosti s pomočjo raznovrstnih načinov. Postavili smo si vprašanje, kako lahko učinkovito zavarujemo svoje osebne podatke ali podatke uporabnika na spletu. Zaradi velike vsakodnevne uporabe elektronske naprave in virtualnih prenosov podatkov, pride do rasti in razvoja različnih oblik groženj v virtualnem svetu. Ko govorimo o varnost v spletu, najpogosteje govorimo o zaščiti pred različnimi vrstami napadov, naj gre za računalniške viruse, črve, poskuse vstopa nepooblaščenih oseb v samo omrežje, ali le za posamezne dele v samem omrežju. Posledice uspešnega napada lahko onemogočijo delovanje sodobne informacijske komunikacijske tehnologije tako naprave kot programsko opremo ki jo na teh napravah uporoabljamo, kot tudi povzročijo celotno brisanje določenih podatkov, ki so pomembni za uporabnika naprave. Študentje, ki ne poznajo varnostnih orodij na napravah s katerimi dostopajo v kibernetski prostor, postajajo ranljivi za napade, velikokrat tudi brez njihove vednosti. Vsak študent, ki uporablja katerokoli izmed omenjenih naprav za dostopanje v kibernetski prostor kot so pametni telefoni, pametne tablice, prenosni in stacionarni računalniki, e-bralniki, pametne televizije bi moral razmisliti o učinkovitem varovanju naprave, ki jo uporablja, da bi lahko zaznal nepooblaščen vdor. V diplomski nalogi je ta problematika obravnavana med študenti v Sloveniji. Zanimanje je usmerjeno na to, kako se v letu 2020 študenti, stari med 19 in 27 let (to je generacija, ki je računalniško pismena od majhnih nog), soočajo z informacijsko varnostjo. Naloga se osredotoča na to, ali študentje varujejo svoje podatke na osnovnem nivoju z antivirusnimi programi, na katerih napravah in če ne, zakaj ne varujejo. V nalogi se ugotavlja, kako visoka je varnostna kultura med študenti v virtualnem svetu.
Keywords: diplomske naloge, škodljiva programska oprema, preprečevanje, študenti, Slovenija, informacijski sistem, varnost
Published: 04.09.2020; Views: 183; Downloads: 35
.pdf Full text (1,19 MB)

7.
Orodja javnih virov podatkov (OSINT) v konkurenčni obveščevalni dejavnosti
Vito Hozjan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira programsko opremo OSINT, ki pripomore k boljši varnosti različnih korporacij. Vendar se skozi diplomsko nalogo nismo osredotočali na orodja le kot na ofenzivno sredstvo, temveč tudi kot na sredstvo, ki nam prinaša različne informacije za korist in nadaljnji razvoj korporacij. Diplomsko nalogo smo sestavili iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili predvsem razlagam različnih področij in tudi analizirali potek vpeljevanja orodij OSINT v korporativno obveščevalno dejavnost. V empiričnem delu smo analizirali različne programske opreme in prikazali, kako z danimi orodji lahko pridobivamo specifično izbrane podatke. Povezanost s teoretičnim delom smo ustvarili, ko smo iz pridobljenih podatkov ustvarili končni obveščevalni izdelek, ki je predmet napredka določene korporacije. Skozi empirični del smo naredili analizo pridobivanja podatkov brez dodatnih orodij (Google Dorking), analizirali smo dve orodji (Shodan in Maltego) in pet dodatkov za brskalnik (Sci-hub, Go Back In Time, FotoForensics in Have I been Pwned). Analizirali smo tudi zakonske podlage za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov z vidika zakonov Republike Slovenije in tudi evropske zakonodaje. Na podlagi pridobljenih rezultatov tako empiričnega kot tudi praktičnega dela smo ugotovili, da OSINT predstavlja velik del pridobivanja podatkov v KOD, kar nam s teoretičnega vidika pravi, da ga je treba vpeti tako v defenzivno strategijo kot tudi v strategijo na razvojnem področju. Posledično je potrebno, da v strategijo vpnemo tudi izbrani cilj, na podlagi katerega izbiramo primarna sredstva in orodja, ki nam bodo pomagala pri pridobivanju targetiranih javno dostopnih virov podatkov. Z vidika konkurenčne obveščevalne dejavnosti smo ugotovili, da je za uspešno rabo izbranih sredstev potrebna dobra komunikacija med samim vodstvom korporacije in oddelkom, ki dejansko operativno izvaja procese pridobivanja podatkov iz javnih virov. Ta odnos mora temeljiti na minimalnem razumevanju funkcionalnosti obeh področij, saj le tako lahko vemo, katere možnosti in cilje lahko izpolnjujemo in kjer nam skupina za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov lahko doseže želeni rezultat.
Keywords: diplomske naloge, korporativna varnost, obveščevalna dejavnost, programska oprema, konkurenčna prednost, pridobivanje javno dostopnih virov, orodja OSINT
Published: 31.08.2020; Views: 303; Downloads: 44
.pdf Full text (2,53 MB)

8.
Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektov
Uroš Erazem, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo problem izbire programa za projektno vodenje. Problem ni trivialen, saj je na trgu zelo veliko tovrstnih programskih rešitev, izmed katerih je potrebno najti tako, ki bo zadostila našim potrebam (funkcionalnost, obseg, cena). Podjetja se zaradi tega pogosto odločijo za napačno programsko opremo in kasneje obžalujejo izbiro ali pa se dolgo časa prilagajajo programski opremi in ne programska oprema njim. Zaradi tega je potrebno pred izbiro programske opreme detajlno raziskati vsako programsko rešitev, po možnosti pridobiti testno okolje, kjer lahko ključni uporabniki preizkusijo program na lastni koži. Rešitev za ta problem bomo odpravili z razvojem modela za pomoč pri izbiri programske opreme za vodenje projektov, ki bo podjetjem olajšal izbiro programa ter jim omogočil, da bodo kupljeno programsko opremo izkoristili, po možnosti brez dodelav in preobsežnih posegov v kodo. Večkriterijski model za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektov smo razvili s pomočjo slovenskega programa DEXi, kamor smo predhodno vnesli kriterije, zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Model smo ovrednotili na treh programskih opremah za vodenje projektov – Zoho, Microsoft Project in 4PM. Na podlagi izvedene analize smo ugotovili, da je najbolje ocenjena programska oprema Zoho, na podlagi ekonomskih parametrov, tehničnih parametrov in specifičnih parametrov. Enako je pokazala primerjalna analiza po specifičnih kriterijih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in pregledu literature sekundarnih virov menimo, da je model podal pravo oceno in je primeren za uporabo v praksi.
Keywords: projektno vodenje, programska oprema, razvoj večkriterijskega modela, DEXi, izbira programske opreme
Published: 26.08.2020; Views: 182; Downloads: 51
.pdf Full text (1,71 MB)

9.
Prometno-tehničko projektiranje "shared space" prostora primjenom metoda konflikata
Patricia Blažić, 2020, master's thesis

Abstract: Osnovni uvjet za pravilno prometno-tehničko projektiranje Shared space prostora je pravilna primjena urbanih i infrastrukturnih elemenata i zadovoljavanje parametara za tehničko projektiranje prostora kao rezultat sigurnosne analize primjenom metode konflikata. Ovim magistarskim radom obuhvatit će se sigurnosna analiza primjenom metode konflikata u svrhu pravilnog prometno – tehničkog projektiranja. Sigurnosna analiza sastojat će se od analize specifičnih konflikata korisnika Shared space-a i ozbiljnosti njihovih međusobnih sukoba. Ozbiljnost sukoba ponajviše ovisi o kretanju i ponašanju korisnika. Navedenom analizom ustvrdit će se konfliktne površine i konfliktne točke. Na temelju rezultata određuje se pravilni odabir projektno – tehničkih elemenata u svrhu smanjenja konfliktnih površina i smanjenju ozbiljnosti sukoba. Kroz praktični dio primijenit će se prometno sigurnosna analiza primjenom metode konflikata, analiza kretanja i ponašanja korisnika te analiza ozbiljnosti sukoba. Praktični primjer ovog magistarskog rada bit će rekonstrukcija Vojašniške ulice u Shared space prostor. Karakteristika Vojašniške ulice je neposredna blizina trga i ugostiteljskih sadržaja s jedne strane te šetnica s druge strane. Atraktivnost prostora privlači mnogobrojne posjetitelje različite životne dobi te njihove potrebe. Upravo ta različitost potreba dovodi do učestalih prijelaza pješaka i biciklista na nepredviđenim prijelazima. Navedeno čini predmetnu lokaciju mjestom za opravdanu primjenu Shared space prostora.
Keywords: Shared space, metoda konflikata, projektiranje, parametri, oprema
Published: 14.07.2020; Views: 212; Downloads: 29
.pdf Full text (34,68 MB)

10.
Simulacija priprave in uporabe medicinske opreme za artroskopski operativni poseg
Nejc Centrih, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Začetki simulacij na področju zdravstva segajo v leto 1911. Dobra simulacija, ki je podobna realnemu življenjskemu scenariju, je bistvena za ustvarjanje bogatega učnega okolja. Artroskopske operacije obsegajo okoli 30 % vseh ortopedskih posegov v Združenih državah Amerike. Delo s tehnološko naprednimi aparati v klinični praksi je izjemo zahtevno, saj zahteva obilo znanja potrebnega za pravilno uporabo aparatov. Metode: Prikazali smo simulacije priprave medicinske opreme na artroskopski operativni poseg, simulacije delovanja aparatov in simulacije možnih napak med delovanjem. Z izvedbo simulacij smo želeli prikazati čim bolj realne razmere. Kot vodilo za delo v simulacijah smo iz kliničnega okolja pridobili referenčne vrednosti. Rezultati: V sklopu simulacij priprave smo prikazali pripravo instrumentov, aparatov in ostale medicinske opreme. Pri simulaciji delovanja smo aparate zagnali, da so delovali v okviru referenčnih vrednosti. V sklopu simulacij možnih napak, pa smo med delovanjem spreminjali vrednosti ter vplivali na delovanje aparatov. Onemogočali smo dotok 0,9 % NaCl ter nepravilno povezali video kable. Razprava in sklep: V kliničnem okolju morajo medicinske sestre pogosto samostojno upravljati z različnimi aparati in prepoznavati možne napake, ko aparati že delujejo. Aparati v klinični praksi so čedalje bolj napredni, potrebno je veliko znanja. Simulacije prepoznavamo kot dober način varnega usposabljanja medicinskih sester.
Keywords: Perioperativna zdravstvena nega, izobraževanje, medicinska oprema, operacijska medicinska sestra
Published: 10.07.2020; Views: 333; Downloads: 124
.pdf Full text (2,82 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica