| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
NADOMESTNO MATERINSTVO, PRIMERJALNO PRAVNA UREDITEV IN PREDLOG UREDITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Srečko Bračko, 2011, master's thesis

Abstract: Z razvojem medicine so se tudi na področju materinstva oziroma starševstva zgodile bistvene spremembe. Nekoč je lahko ženska postala mati oziroma sta moški in ženska lahko postala (biološka) starša otroku le po naravni poti – s spolnim odnosom. V kolikor jima to ni bilo dano, je bila edina možnost, da postaneta starša, s posvojitvijo (tujega) otroka. Razvoj medicine je omogočil različne načine zdravljenja neplodnosti. V primeru, da je imela ženska težave z zanositvijo, se ji je omogočilo ustrezno zdravljenje (hormonske terapije), ali pa se je izvedel postopek umetne oploditve. S pomočjo medicine je tako lahko ženska zanosila in rodila otroka, ki je bil biološko povezan vsaj z enim izmed staršev (če se je pri postopku umetne oploditve uporabila spolna celica darovalca/darovalke). Težava se je pojavila, ko ženska zaradi zdravstvenih razlogov ali kljub zdravljenju neplodnosti ni mogla zanositi in donositi otroka. Rešitev se je ponudila v nadomestnem materinstvu, pri katerem se ženska zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno nosila in rodila otroka za drugo žensko oziroma starša in jima otroka po rojstvu za vedno izročila. V kolikor zdravljenje neplodnosti kot pomoč paru, da postaneta starša, še ne povzroča negativnih odzivov, je negativnih odzivov že več pri zdravljenju neplodnosti s pomočjo spolne celice (anonimnega) darovalca (možnost izbire, kakšnega otroka želimo). Vsekakor veliko negativnih odzivov sproža nadomestno materinstvo kot nova in vse pogostejša možna oblika materinstva oziroma starševstva. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu najprej obravnavam različne oblike materinstva oziroma starševstva, kadar par ne more dobiti otroka po naravni poti – s spolnim odnosom. Posebni poudarek je na nadomestnem materinstvu – tako medicinski kot pravni vidik. Navedeni so tudi najpogostejši etični in pravni pomisleki v zvezi z institutom nadomestnega materinstva. V nadaljevanju je prikazana ureditev nadomestnega materinstva v nekaterih državah. Ureditev tega področja sega od absolutne prepovedi do dovoljenosti in ponekod države s svojimi ukrepi sploh ne posegajo na to področje. ZDA na zvezni ravni tega področja nimajo urejenega in je tako vsaki posamezni državi prepuščeno, na kakšen način in če bo to sploh urejala. Predstavljeni so tudi nekateri mednarodni akti, ki se posredno ali neposredno nanašajo na nadomestno materinstvo. V drugem delu obravnavam, kako je nadomestno materinstvo urejeno v Sloveniji in s kakšnimi težavami se že srečujemo zaradi različne mednarodnopravne ureditve nadomestnega materinstva. Poskušam podati odgovor na vprašanje, ali naj bo nadomestno materinstvo dovoljeno v Sloveniji, zakaj in pod kakšnimi pogoji in kako bi dovolitev nadomestnega materinstva (seveda pod strogimi pogoji in omejitvami) vplivala na veljavne predpise. V tem, drugem delu bi se osredotočil predvsem na to, da bi potrdil ali ovrgel posamezne hipoteze.
Keywords: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, nameravana (bodoča) starša, otrok, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševske pravice
Published: 08.11.2011; Views: 3749; Downloads: 817
.pdf Full text (1006,12 KB)

2.
Pravni in etični vidiki darovanja spolnih celic
Metka Šarfer, 2013, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Pravni in etični vidiki darovanja spolnih celic opisuje aktualno in zanimivo tematiko sodobnega časa. Dobiti otroka, pravijo, je nekaj najbolj normalnega na svetu. Vendar to ne velja za vsakogar, saj ima vse več ljudi težave z neplodnostjo, ki je dandanes postala že resna težava. V zgodovini je plodnost veljala za cenjeno vrednoto, medtem ko je bila neplodnost nezaželen in zaničevan pojav, ki so ga reševali predvsem s posvojitvami in ločitvami, danes pa imata veliko vlogo pri reševanju problema napredek v znanosti in medicini ter tudi večja osveščenost družbe. Neplodnost sicer ni več obsojana, še vedno pa ostaja tabu tema in je deležna pomilovanja, predvsem s strani tistih, ki niso imeli problemov pri načrtovanju družine. Nekateri med nami, ki trpijo za neplodnostjo, nikoli v življenju ne bi občutili veselja ob rojstvu otroka brez pomoči širokosrčnih posameznikov, ki so bili pripravljeni darovati spolne celice. Metodologija raziskovanja: v magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov. S pomočjo ustrezne domače in tuje literature ter internetnih virov smo predstavili teoretična izhodišča z medicinskega, etičnega in pravnega področja darovanja spolnih celic in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov v raziskovalnem procesu smo kot raziskovalni instrument uporabili kvantitativno metodologijo. Tehnika zbiranja podatkov je bila anketni vprašalnik, ki je bil namenjen anketiranju splošne javnosti, in sicer med naključno izbranimi prebivalci Maribora in okolice. Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 60 anketiranih, v starosti nad 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da več kot polovica anketiranih ni dovolj ozaveščena o darovanju spolnih celic. Sicer imajo v večjem številu pozitiven odnos do omenjene tematike. Vsi anketirani pa podpirajo možnost zanositve z biomedicinsko pomočjo. Sklep: z analizo podatkov smo ugotovili, da je potrebna boljša informiranost splošne javnosti o darovanju in prejemanju darovanih spolnih celic. Kot razvita družba moramo skrbeti za obveščenost javnosti, saj je neplodnost v današnjem času velik problem. Treba je povečati število darovalcev ter darovalk spolnih celic in na ta način zmanjšati čakalni seznam za prejemanje celic, s čimer bomo pripomogli k večji rodnosti v svoji državi.
Keywords: oploditev z biomedicinsko pomočjo, neplodnost, darovanje spolnih celic, oploditev samskih žensk, postmortalna oploditev, nadomestno materinstvo.
Published: 30.05.2013; Views: 1672; Downloads: 338
.pdf Full text (2,08 MB)

3.
Zdravstvena obravnava neplodnega para
Aleksandra Voršič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Neplodnost velja za vse pogostejšo težavo današnjega časa. Velik razvoj in napredek v reproduktivni medicini nudi neplodnim parom najustreznejše zdravljenje, najpogosteje možnost zanositve z biomedicinsko pomočjo. Vendar se nekateri pari v času zdravljenja spopadajo s številnimi težavami tako na fizičnem, kot na psihološkem področju. Namen: Namen diplomskega dela je opisati neplodnost in načine zdravljenja neplodnosti ter s pomočjo študije primera predstaviti pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri obravnavi neplodnega para. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo študijo primera, v kateri smo obravnavali neploden par v postopku zdravljenja neplodnosti in postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kot instrument raziskave smo uporabili dva delno strukturirana vprašalnika. Podatke o paru smo tako pridobili s pomočjo intervjuja obeh partnerjev ter iz njune medicinske dokumentacije. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se neploden par v času zdravljenja sooča s številnimi problemi, kot so pomanjkanje znanja, strah, nevarnost za nemoč, zmedenost, težave z aplikacijo hormonske terapije, razdražljivost in slabo počutje ter izogibanje socialnim stikom. Ugotovili smo, da so najtežje obvladljivi negovalni problemi vezani predvsem na čustveno področje. Sklep: Menimo, da je v procesu zdravstvene obravnave neplodnega para izredno pomembna tudi vloga medicinske sestre, katera mora imeti veliko znanja, dobre komunikacijske spretnosti in visoko stopnjo empatije. Prepoznati mora potrebe, ki jih ima neploden par ter jima v okviru svojih kompetenc svetuje. Delovati mora zdravstveno vzgojno, motivirati in spodbujati paciente k aktivnem sodelovanju v času zdravljenja ter zdravemu načinu življenja.
Keywords: reprodukcija, neplodnost, zdravljenje, oploditev z biomedicinsko pomočjo, medicinska sestra
Published: 21.02.2013; Views: 1560; Downloads: 436
.pdf Full text (571,27 KB)

4.
Pot do zanositve je lahko naporna
Ines Belšak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Načrtovanje družine je sestavni del življenjskega procesa. Vendar pa se pri določenem odstotku populacije pojavljajo reproduktivne motnje. V takih primerih je potrebna dobra osveščenost populacije o samem problemu neplodnosti in čimprejšnje ukrepanje. Namen: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti problematiko neplodnosti v Sloveniji in drugih evropskih državah. Metodologija: Za izdelavo teoretičnega diplomskega dela nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura, vezana na opisano problematiko. Strokovno literaturo smo iskali v domačih (COBISS) in tujih bibliografskih zbirkah. Podatke smo zbrali z analizo primarnih in sekundarnih virov ter analizo uradnih statistik. Iz pridobljenih podatkov smo izbrali najrelevantnejše in jih uporabili za sumacijo najnovejših raziskovalnih dognanj in spoznanj ter jih predstavili v strukturirani obliki. Diplomsko delo je strokovnega tipa, uporabljena je deskriptivna metoda dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je v Sloveniji odstotek ženske in moške neplodnosti popolnoma enak, in da je rodnost med najnižjimi v evropskem prostoru. Pari so kljub številnim informacijam o neplodnosti premalo informirani oziroma osveščeni o sami problematiki neplodnosti. Razprava: Srž problema je v tem, da večina parov v današnjem času nosečnost načrtuje do podrobnosti, tako časovno kot finančno in karierno, zato je lahko pot do zanositve zaradi kasnejše odločitve za otroka zelo dolga in psihično naporna. Potrebnih bi bilo več informacij o problemu neplodnosti, namenjenih splošni ciljni populaciji in ne samo neplodnim parom.
Keywords: neplodnost, zdravljenje, oploditev z biomedicinsko pomočjo, doživljanje neplodnosti, etika
Published: 10.10.2013; Views: 1191; Downloads: 332
.pdf Full text (976,22 KB)

5.
Sindrom policističnih jajčnikov v reproduktivnem obdobju
Sabina Korošec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča. Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), se pri ženski populaciji pojavlja v vedno večjem obsegu, ter s svojimi simptomi povzroča težave tako na psihičnem, kot fizičnem področju. Prizadane lahko ženske vseh starosti, vedno pogosteje se pojavlja že pri mladostnicah. Zaradi same specifike simptomov, mnogokrat ženske obiskujejo druge specialiste, ter poskušajo odkriti vzrok zanje, vendar nazadnje šele obisk ginekologa razjasni izvor težav. Namen. Podrobneje predstaviti sindrom policističnih jajčnikov in na osnovi analize literature ugotoviti negovalne probleme, ki se lahko pojavijo pri teh pacientkah, ter predstaviti preventivno vlogo medicinske sestre. Metodologija raziskovanja. Diplomsko delo je izdelano na osnovi deskriptivne (opisne) metode dela, in kvalitativne metodologije, kjer smo pridobljene podatke analizirali, kodirali, sintetizirali, ter jih predstavili v strukturirani obliki. Diskusija. Z zdravstveno vzgojo pacientke, ki ima PCOS, se začne že pri mladostnici ob obisku pri ginekologu. Potrebno ji je nuditi vsa spoznanja o bolezni, ji pomagati pri premagovanju težav, ter jo pripraviti na aktivno sodelovanje pri zdravljenju. S tem ji pripomoremo, da bo lahko na tem področju že veliko naredila sama s primernim načinom življenja. Učinkovitost njenega sodelovanja je odvisna od ciljev, ki jih želi z zdravljenjem doseči, razširjenosti simptomatike, ter odpravi vidnih znakov bolezni, ki jo morda motijo z estetskega vidika in poučenosti o raznih preiskavah ter morebitnih posegih, ki bi jih potrebovala. Sklep. Medicinska sestra se mora zavedati, da lahko z zdravstveno vzgojnim delovanjem veliko pripomore k poučenosti, ter kvalitetnemu življenju pacientke. Obenem je lahko v veliko oporo njej, ter njenemu partnerju v primeru težav, še posebej z neplodnostjo. Pacientka se mora zavedati, da kljub bolezni lahko ostane njeno življenje zelo kakovostno, če bo pri zdravljenju aktivno sodelovala.
Keywords: sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), neplodnost, motnje menstrualnega ciklusa, zdravljenje PCOS, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zdravstvena nega.
Published: 12.12.2013; Views: 1490; Downloads: 401
.pdf Full text (561,37 KB)

6.
ZUNAJTELESNA OPLODITEV Z DAROVANIMI SPOLNIMI CELICAMI
Ana Vilčnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj medicine in razvoj vedno novih tehnik v medicini je na področju oploditve in zanositve prinesel velike inovacije in spremembe. Pred tem razvojem je par otroka lahko spočel le po naravni poti, če pa sta pri tem naletela na težave, jim zdravstvo ni ponujalo nobenih rešitev, razen možnosti posvojitve otroka. Vendar pa je tako potreben razvoj ponudil hormonsko zdravljenje neplodnosti in postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Število neplodnih parov je iz leta v leto večje. Darovanje spolnih celic pa pomeni nadvse altruistično dejanje ljudi, ki omogoča, da ženska rodi otroka, ki je vsaj z enim iz med staršev tudi biološko povezan in za par pomeni uresničitev njunih sanj in ciljev. Darovanje mora biti brezplačno in anonimno, razen v primeru hudih zdravstvenih težav otroka. V Sloveniji imamo pravno ureditev, ki upošteva razmere v našem prostoru. Čeprav je bila pozno sprejeta, pa gre v korak z razvojem medicine. Naša zakonodaja je usklajena z mednarodnimi dokumenti, ker je svet vedno bolj povezan, se pojavlja potreba po poenotenju posameznih področji.
Keywords: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zdravljenje neplodnosti, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, oploditev samskih žensk, postmortalna oploditev.
Published: 06.02.2014; Views: 1052; Downloads: 316
.pdf Full text (463,42 KB)

7.
NADOMESTNO MATERINSTVO
Maša Jurša, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujemo institut nadomestnega materinstva. Nadomestno materinstvo v najširšem smislu zajema vse primere, ko se ženska s pogodbo zaveže, da bo odplačno ali neodplačno nosila in rodila otroka, in ga po rojstvu trajno »izročila« sopogodbeniku. Kako do nosečnosti pride ni pomembno, najbolj tipična načina sta in vivo oploditev in in vitro fertilizacija. Poznamo tradicionalno in gestacijsko nadomestno materinstvo. Pri tradicionalnem nadomestnem materinstvu se uporabijo jajčece nadomestne matere in je otrok hkrati genetsko in gestacijsko otrok nadomestne matere. Pri gestacijskem nadomestnem materinstvu pa nadomestna mati ne prispeva svojega dednega materiala in tako ne moremo govoriti o genetski zvezi med nadomestno materjo in otrokom. Glede na razlog, zaradi katerega se ženska odloči za nadomestno materinstvo, ločimo komercialno in nekomercialno (altruistično) nadomestno materinstvo. Pri prvem dobi nadomestna mati plačilo za donositev in rojstvo otroka, pri drugem pa ne. V javnosti je najbolj sporno prav komercialno nadomestno materinstvo. Evropske in svetovne države na različne načine urejajo nadomestno materinstvo. Na eni strani imamo države, v katerih je ta inštitut, kljub napredku medicine, še vedno prepovedan. Med temi državami je tudi Slovenija. Na drugi strani pa imamo države, kot sta Indija in Rusija, kjer se nadomestno materinstvo izvaja množično in sta postali pravi meki za pare brez otrok. Menimo, da je nadomestno materinstvo je zagotovo institut, ki bo v prihodnosti tudi pri nas omogočil parom in posameznikom, da postanejo starši, zato smo v diplomski nalogi navedli tudi predloge za pravno ureditev nadomestnega materinstva v Sloveniji. V želji, da bi ugotovili, kakšen je odnos Slovencev do nadomestnega materinstva, smo opravili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika.
Keywords: nadomestno materinstvo, starševstvo, nadomestna mati, nameravani starši, oploditev z biomedicinsko pomočjo, otrok
Published: 12.05.2014; Views: 3860; Downloads: 562
.pdf Full text (921,41 KB)

8.
NADOMESTNO MATERINSTVO IN PRIMER TAJSKEGA DEČKA GAMMYJA
Ana Vrbnjak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava institut nadomestnega materinstva, pri katerem se nadomestna mati s pogodbo zaveže, da bo za bodoči par bodisi odplačno (komercialno nadomestno materinstvo), bodisi neodplačno (altruistično oz. nekomercialno nadomestno materinstvo) donosila otroka, ter ga po rojstvu tudi trajno izročila sopogodbenikoma. Slovenska zakonodaja nadomestnega materinstva zaenkrat še ne dopušča, tako sklenjene pogodbe pa bi bile nične. Diplomsko delo se dotika tudi problematike nadomestnega materinstva, primera tajske nadomestne matere, ki je rodila dvojčka za avstralski par, katerega slednji dečka po imenu Gammy zaradi downovega sindroma in srčne napake zavrnil in pustil pri nadomestni materi. Bralec se skozi diplomsko delo seznani tudi s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se redno izvaja pri nadomestnem materinstvu. Do oploditve nadomestne matere lahko pride na razne načine, največ tako rojenih otrok pa je spočetih s postopkom znotrajtelesne oploditve z umetno osemenitvijo oz. in vivo fertilizacijo in in vitro fertilizacijo oz. postopkom zunajtelesne oploditve. Tako rojen otrok je lahko genetsko in gestacijsko otrok nadomestne matere, kar poznamo pod izrazom tradicionalno nadomestno materinstvo, nasprotno pa se pri gestacijskem nadomestnem materinstvu uporabijo spolne celice partnerjev, ki so tako rekoč »naročili« otroka pri nadomestni materi. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena pravna ureditev nadomestnega materinstva v Avstraliji, prav tako pa tudi v Sloveniji, pri čemer je naša zakonodaja glede tega zelo skromna. Med drugim so predstavljeni tudi nekateri izmed mednarodnih virov, ki bodisi posredno ali neposredno urejajo nadomestno materinstvo.
Keywords: materinstvo, nadomestna mati, otrok, bodoča (nameravana) starša, oploditev z biomedicinsko pomočjo, dojenček Gammy.
Published: 18.12.2014; Views: 971; Downloads: 257
.pdf Full text (889,49 KB)

9.
»MATER SEMPER CERTA EST; PATER EST, QUEM NUPTIAE DEMONSTRANT« – ALI JE ČAS ZA SPREMEMBO?
Tadeja Truntič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo z vprašanjem, ali definiciji očetovstva in materinstva, ki izhajata iz rimskega prava, še odražata dejansko stanje v družbi. Obe domnevi sta zakoreninjeni v našem pravnem sistemu z rimskim načelom »mater semper certa est; pater est, quem nuptiae demonstrant«. Iz tega načela izhaja, da je materin mož oče njenega otroka ter da je mati otroka ženska, ki je otroka rodila. S pomembnimi znanstvenimi napredki na področju medicine, kot sta DNK analiza in biomedicinska pomoč pri oploditvi, sta tako zastavljeni pravni domnevi postali zastareli. Razvoj DNK analize v 80. letih prejšnjega stoletja postavlja domnevo očetovstva pod vprašaj. Od takrat se uporaba DNK testov očetovstva strmo povečuje, rezultati pa kažejo na znaten razkorak med domnevo očetovstva in dejanskim stanjem v družbi. Posebej problematično je dejstvo, da se domneva očetovstva razteza tudi na čas 300 dni po prenehanju zakonske zveze, neodvisno od razloga prenehanja zakonske zveze. Razen v primeru, če je zakonska zveza prenehala zaradi nenadne smrti moža, je malo verjetno, da je v primeru prenehanja zakonske zveze, ki je temeljila na svobodni volji vsaj enega izmed zakoncev (razveza), nekdanji mož matere tudi biološki oče otroka, rojenega v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze. V tem primeru je domneva očetovstva vprašljiva. Večina tujih pravih redov je iz tega razloga spremenila dikcijo pravne domneve očetovstva, čemur bi morali slediti tudi naši zakonodajalci. Na področju materinstva se srečamo z drugačno situacijo. Pomen izraza »mati« ni več tako jasen, kot je bil v preteklosti. Z napredkom medicine in biomedicinske pomoči pri oploditvi se srečamo z novimi dimenzijami koncepta materinstva, ki predstavljajo zakonodajalcem poseben izziv, ko se ukvarjajo z vprašanjem ureditve tega področja. Otrok, rojen s pomočjo reproduktivnih metod, ima lahko namreč tudi do tri matere – genetično, gestacijsko in socialno mati. Raznolikost materinskih vlog pride še posebej do izraza pri nadomestnem materinstvu. V diplomskem delu zagovarjamo stališče, da je prišel čas, da se odmaknemo od pravne definicije materinstva, ki temelji na pravni domnevi ter priznamo različne oblike materinstva. Pravo mora slediti napredku in medicinski znanosti ter spreminjajoči naravi materinstva. Navedeno jasno kaže na to, da je ponovna presoja tradicionalne definicije starševstva neizbežna.
Keywords: družinsko pravo, pravna domneva, domneva očetovstva, domneva materinstva, oploditev z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo.
Published: 03.06.2015; Views: 1157; Downloads: 221
.pdf Full text (902,21 KB)

10.
PRAVICA OTROKA, DA IZVE SVOJ IZVOR - PRIMER GODELLI
Franja Vihernik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje svojega izvora je zelo pomembno dejstvo, ki vpliva na oblikovanje naše osebnosti, poznavanje lastne identitete. Zaradi tega je zelo pomembno, da vsak pozna svoje prednike, da pozna svoj izvor. Pravica otroka, da izve svoj izvor je pravica, da pozna svoje biološke starše, vsaj enega. Vendar pa je poznavanje svojega izvora v veliki meri odvisno od tega, ali se otrok rodi v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, ali je bil spočet po naravni poti ali s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo in ali je bil otrok posvojen. Sama pravica otroka, da izve svoj izvor je največkrat omejena s pravico tretjih do zasebnosti. Države bi morale pri odločanju med pravico otroka, da izve svoj izvor in pravico tretjih do zasebnosti izhajati iz največje otrokove koristi.
Keywords: otrok, očetovstvo, materinstvo, družina, osebnostna pravica, posvojitev, oploditev z biomedicinsko pomočjo, osebna identiteta
Published: 02.12.2015; Views: 828; Downloads: 165
.pdf Full text (744,85 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica